Če smrčite, pomislite tudi na hipertenzijo

Vam partner večkrat pove, da med spanjem smrčite ali celo nehate dihati, sami pa ste čez dan čezmerno zaspani in utrujeni? Če je tako, pomislite tudi na zvišan krvni tlak (hipertenzijo). Ljudje z visokim krvnim tlakom namreč smrčijo veliko pogosteje kot tisti z normalnim krvnim tlakom.

Smrčanje je lahko tudi nevarno

Smrčanje je moteče, lahko pa postane nevarno, kadar pride do motenj dihanja v spanju oz. kadar postane dihanje neenakomerno in za nekaj časa celo izostane. Kadar je premorov dihanja najmanj 30 na noč in trajajo 10 sekund ali več, govorimo o spalni apneji. Zaradi nje se zmanjša koncentracija kisika v krvi in možganih, kar povzroči poškodbo možganov in povečan žilni upor, posledica pa je trajno zvišan krvni tlak.

Ali ste čez dan utrujeni in zaspani?

Ljudje s spalno apnejo so zaradi motenega spanca čez dan utrujeni in zaspani, pogosto imajo jutranje glavobole, njihova storilnost pa je majhna. Ti simptomi, ki se pojavljajo čez dan in so posledica porušene arhitekture spanja, so pomembni za potrditev diagnoze.

Za oceno čezmerne dnevne zaspanosti se uporablja Epworthova lestvica. Z njo ocenjujemo verjetnost, da bomo v določenih okoliščinah zadremali ali zaspali, in to ne ne zgolj zaradi utrujenosti.

EPWORTHOVA LESTVICA ZASPANOSTI

  • 0 – nikoli ne bi zadremal/-a
  • 1 – zelo malo verjetno, da bi zadremal/-a
  • 2 – precej verjetno, da bi zadremal/-a
  • 3 – zelo verjetno, da bi zadremal/-a

Okoliščina

Točke (0-3)
1. Sede berem.
2. Gledam televizijo.
3. Ko sem na sestanku ali v kinu.
4. Med enourno vožnjo brez postanka sem sopotnik v avtu.
5. Imam čas in po kosilu brez alkohola počivam v naslanjaču.
6. Sedim in se pogovarjam.
7. V bivalnem prostoru (ne v spalnici) ležem k popoldanskemu počitku.
8. Vozim avto, zaradi prometa pa se za nekaj minut ustavi.

Seštevek točk daje oceno ogroženosti.

  • < 10 normalen
  • 10–15 zaspan
  • 15–20 zelo zaspan
  • > 20 ogrožen

Več kot 11 točk pomeni veliko verjetnost za motnje dihanja med spanjem. Če ste izločili druge vzroke za motnje spanja, je smiselna nadaljnja diagnostika, ki lahko potrdi spalno apnejo. V Sloveniji jo izvajajo na Kliniki Golnik, Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana in v nekaterih internističnih ambulantah.

Če sumite, da imate spalno apnejo, se za nadaljnjo diagnostiko posvetujte s svojim zdravnikom, zlasti če kljub zdravljenju z zdravili vaš krvni tlak še vedno presega 140/90 mm Hg.

Kako pogosta je spalna apneja?

Spalna apneja je pogosto spregledana bolezen, čeprav je med bolniki s hipertenzijo bistveno pogostejša kot med ostalo populacijo. Vsak drugi bolnik s hipertenzijo ima motnje dihanja v spanju, pojavnost pa je še večja pri bolnikih s težko vodljivo (rezistentno) hipertenzijo – okoli 80-odstotna.

Velja pa tudi obratno. Dokazano je, da je spalna apneja – vsaj pred 50. letom – neodvisni dejavnik tveganja za trajno zvišan krvni tlak. Ljudje s spalno apnejo imajo zato pogosto (okoli 60–80 %) zvišan krvni tlak, zlasti ponoči.

Najpomembnejši dejavnik tveganja za spalno apnejo je debelost, saj pojavnost povečuje z indeksom telesne mase (ITM). Na pojav apneje vplivata tudi pitje alkohola in kajenje, ki tveganje povečata za 3-krat. Poleg tega moški smrčijo pogosteje kot ženske.

Če imate spalno apnejo, je priporočljivo, da poskrbite za optimalen krvni tlak in normalno telesno težo. Zvečer si lahko privoščite le kakšno alkoholno pijačo, še boljše pa je, če se alkoholu popolnoma odpoveste. Večerje naj bodo lahke, priporočljivo je spanje na boku.

Če smrčite, pomislite tudi na hipertenzijo

Hipertenzija in spalna apneja sta zelo povezani, zato je treba temu posvetiti več pozornosti.

Če smrčite, pogosteje spremljajte svoj krvni tlak. Če je zvišan, se posvetujete s svojim zdravnikom. Tako boste lahko preprečili nevarne posledice smrčanja in neurejenega krvnega tlaka.

Literatura

  1. Erhartič, A. Motnje dihanja v spanju in hipertenzija – naše izkušnje. V zborniku: XXI. strokovni sestanek sekcije za hipertenzijo, nov 2012, Ljubljana.
  2. Obstrukcijska apneja v spanju in arterijska hipertenzija. V: Dobovišek, J., in Accetto R. Arterijska hipertenzija, Združenje za arterijsko hipertenzijo, SZD, 2014.
  3. Sekundarna arterijska hipertenzija. V: Košnik, M., in sod. Interna medicina, DZS 2018.