Kako se izogniti najpogostejšim napakam pri merjenju krvnega tlaka?

Kako izveste, kakšen krvni tlak imate? Enostavno – redno si ga merite. Da si boste krvni tlak pravilno izmerili, preverite, katerim najpogostejšim napakam se je treba izogniti.

Pred merjenjem

• Merilnik krvnega tlaka ni umerjen.
  Natančnost ročnega merilnika, pri katerem je treba poslušati žilni šum, preverite vsaj enkrat na leto, natančnost digitalnega pa enkrat na 2 leti. Če je le mogoče, uporabite merilnik z nadlaktno manšeto, ker je najnatančnejši.
• Velikost manšete ne ustreza obsegu nadlakti.
  Če je manšeta prekratka, je izmerjeni tlak previsok, če je predolga, pa prenizek. Samodejni merilniki imajo na manšetah običajno označeno, za kakšen obseg nadlakti so primerne. Če teh oznak ni, uporabite priporočene dimenzije napihljivega dela manšete.

Velikost	Obseg nadlakti (cm)	Napihljivi del (cm x cm)
Majhna	17–26	17 x 11
Normalna	24–32	21 x 12
Velika	32–42	32 x 17
Zelo velika	50–70	47 x 23

• V prostoru je prehladno.
  Zaradi mraza so žile stisnjene, zato je izmerjeni krvni tlak previsok.
• Tlak ste si izmerili manj kot 30 minut po kajenju, pitju kave, pravega čaja ali alkohola ali fizičnem naporu.
• Pred merjenjem niste vsaj 5 minut počivali.
• Pred merjenjem niste opravili fiziološke potrebe.
  Zaradi teh napak je izmerjeni krvni tlak lahko tudi do 10 mm Hg višji.

Med merjenjem

• Roka ni podprta in ni v višini srca.
  Tlak je višji, če je roka spuščena pod raven srca, in nižji, če je dvignjena. Tudi če krvni tlak merite stoje, je pomembno, da je roka podprta, najbolje z ustreznim stojalom, podlogo ali drugo roko.
• Manšeta je nameščena čez tkanino (roka ni razgaljena).
• Zavihani rokav je preozek, zato stiska roko.
• Sredina napihljivega dela manšete ni nad komolčno odvodnico.
• S hrbtom niste naslonjeni na naslon stola.
• Nogi sta prekrižani.
• Stopali ne počivata na tleh.
• Med merjenjem govorite.

Zaradi vseh teh napak je izmerjeni krvni tlak lahko višji.

Krvni tlak ste si izmerili le enkrat. Za natančen rezultat sta vedno potrebni dve meritvi. Če se razlikujeta za več kot 5 mm Hg, je potrebna še dodatna meritev. Vmes naj mine približno 1 minuta.

Navodila in video o pravilnem merjenju krvnega tlaka najdete tukaj.

Če pri merjenju ne delate teh napak, je izmerjeni krvni tlak pravilen. Vendar enkratno merjenje še ni dovolj za potrditev, da imate hipertenzijo. Sedem dni si ga merite zjutraj in zvečer. Izračunajte povprečje meritev od 2. do 7. dneva, meritev 1. dne pa ne upoštevajte.

Normalno povprečje meritev pri spremljanju krvnega tlaka doma je pod 135/85 mm Hg, optimalno pa pod 120/80 mm Hg. Vrednosti nad 135/85 mm Hg so že v območju hipertenzije.

Če je tlak trenutno normalen, ni nujno, da bo tak tudi ostal, saj žile z leti postajajo vse bolj toge. S tem se povečuje tudi verjetnost nastanka hipertenzije. Svetovna liga za hipertenzijo zato vsem priporoča, da si krvni tlak izmerijo vsaj enkrat na leto.

Domače meritve nad 135/85 mm Hg so že v območju hipertenzije. V tem primeru se s svojim osebnim zdravnikom pogovorite o nadaljnjih ukrepih.

Klinično neinvazivno in invazivno merjenje krvnega tlaka. V: Dobovišek, J., in Accetto, R. Arterijska hipertenzija, Združenje za arterijsko hipertenzijo, SZD, 2014.