Visok krvni tlak (hipertenzija) je najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko krvavitev, zaradi katere pride do možganske kapi. Preprečimo jo lahko z le doslednim nadzorom krvnega tlaka.

»Zbudil sem se in ugotovil, da mi nagaja desna stran telesa. Ni me hotela ubogati. Bil sem zmeden in čuden,« se dogodkov izpred nekaj let spominja eden od bolnikov, ki je doživel blažjo možgansko kap. »Zgornjega tlaka mi sploh niso mogli izmeriti, bil je čez 220 mm Hg. V Kliničnem centru v Ljubljani so mi pozneje povedali, da sem doživel manjšo možgansko kap. Najprej me je zgrabila panika, saj nisem razumel, kaj se dogaja. Na koncu se soočiš s tem, je pa res, da se marsikaj spremeni, saj se vsi načrti, ki si jih imel v življenju, prestavijo.« Dodal je še, da se sploh ni zavedal, da ima visok krvni tlak. »V zadnjih dvajsetih letih, do bolezni, si ga nisem izmeril niti enkrat.« Od takrat si krvni tlak redno meri.

Na srečo se je vse dobro končalo, je dejala predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKC Ljubljana doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med. »Lahko bi se končalo precej huje, če bi se stvar razvijala hitreje. Posledice možganske kapi so namreč precej hujše, od motenj govora do hoje,« je opozorila.

Posledice so hude

Možganska kap lahko povzroči trajno ohromelost, motnje govora, vida, sluha, požiranja ali ravnotežja. Vzame lahko spomin, sposobnost razmišljanja, koncentracije, povzroča utrujenost in depresijo. Veliko bolnikov se po možganski kapi težko sporazumeva, težave imajo tudi z razumevanjem, kar se pozna pri govoru, branju in pisanju. Posledice bolniku in njegovim svojcem bistveno spremenijo kakovost življenja.

Prizadetost možganov zaradi hipertenzije – bolezen malih žil v možganih

Možganska krvavitev je drugi najpogostejši vzrok možganske kapi. Običajno nastane na mestu sprememb žil, ki so posledica visokega krvnega tlaka (hipertenzije).

Najprej se kažejo kot bolezen malih žil na možganih. Če pa so žile dalj časa izpostavljene visokemu krvnemu tlaku, se njihova stena odebeli, notranja plast pa otrdi. Zato pride do lokalnih motenj pretoka krvi, kar povzroči mikrokrvavitve, mikrokapi in zmanjšanje možganskih struktur (atrofijo možganov).

Dokler je sprememb malo, so klinično neme in jih lahko odkrijemo le s slikovno diagnostiko (magnetno resonanco). Zmerna do huda oblika bolezni malih žil pa lahko vodi v možgansko kap z obsežnimi krvavitvami. Kako huda bo, je odvisno od mesta in velikosti krvavitve.

Minute so ključnega pomena

Svetovni dan možganske kapi, ki je vsako leto 29. oktobra, ozavešča o nevarnosti možganske kapi in nas opozarja, kako jo prepoznati. V pomoč nam je lahko kratica GROM.

G – govor (Ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
R – roka (Ali oseba lahko dvigne roko in jo zadrži v zraku?)
O – obraz (Ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
M – minuta, čas (Takoj pokliči 112!)

Če opazimo vsaj enega od teh znakov, ne odlašajmo, ampak ukrepajmo in takoj poiščimo zdravniško pomoč. Z uspešnim zdravljenjem (topljenjem strdkov) v manj kot 4,5 ure je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati invalidnost ali posledice celo odpraviti. Minute so torej ključnega pomena.

Okvara možganov spada med najtežje zaplete pri hipertenziji, saj klinično izraženih posledic kljub dobremu nadzoru krvnega tlaka ni mogoče odpraviti, pri hujši prizadetosti pa ni mogoče preprečiti napredovanja bolezni.

Posledice hipertenzije na možganih lahko preprečimo le z zgodnjim odkrivanjem hipertenzije in doslednim zdravljenjem.

Svetovna liga za hipertenzijo vsakemu priporoča, da si krvni tlak izmeri vsaj enkrat na leto. Če so vrednosti večkrat zapored višje od 140/90 mm hg, se o nadaljnjih ukrepih posvetujte z osebnim zdravnikom.

Vir: Zbornik XXV. strokovnega sestanka Združenja za hipertenzijo, Ljubljana, 25. november 2016