Vse, kar morate vedeti o visokem krvnem tlaku.

Kje si lahko izmerim krvni tlak?

Krvni tlak si lahko izmerite pri svojem izbranem osebnem zdravniku in v lekarni.

Kdaj je krvni tlak zvišan?

O zvišanem krvnem tlaku (hipertenziji) govorimo, kadar je višji kot 140/90 mm Hg – bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega oziroma diastoličnega krvnega tlaka ali pa za zvišanje obeh.
Govorimo o:

• visoko normalnem krvnem tlaku
  (130/85 mm Hg–139/89 mm Hg),
• blago zvišanem krvnem tlaku
  (140/90 mm Hg–159/99 mm Hg),
• zmerno zvišanem krvnem tlaku
  (160/100 mm Hg– 179/109 mm Hg) in
• hudi arterijski hipertenziji
  (> 180/110 mm Hg).

Izbira načina obravnavanja bolnika je odvisna od višine krvnega tlaka in tudi od morebitnih spremljajočih boleznih pri posameznem bolniku.

Kdaj je zvišan krvni tlak nevaren?

Zvišan krvni tlak (hipertenzija) je eden od dejavnikov tveganja za nastanek ateroskleroze in posledično srčno-žilnih bolezni. Raziskave kažejo, da se pojavnost koronarne bolezni, možganske kapi, bolezni perifernih arterij in ledvičnih bolezni, ki so posledica zvišanega krvnega tlaka, z zdravljenjem bistveno zmanjša.

Zato je treba pri ljudeh, ki imajo visok krvni tlak, ugotoviti tudi morebitne druge dejavnike tveganja in jih poskušati odstraniti. Le tako bo življenje posameznika daljše in kakovostnejše, verjetnost za nastanek zapletov zaradi visokega krvnega tlaka pa bistveno manjša.

Kaj je vzrok hipertenzije?

Hipertenzijo sprožijo različni procesi v telesu, ki so med seboj povezani in lahko povzročijo:

• povečano črpanje srca,
• zmanjšanje premera krvnih žil in s tem večji žilni upor,
• povečanje količine krvi v ožilju.

Vzrok hipertenzije je pri večini ljudi težko odkriti, saj lahko spremembe v enem procesu sprožijo spremembe v več drugih procesih, kar sproži zvišanje krvnega tlaka. Takšni hipertenziji pravimo primarna (esencialna) hipertenzija in jo ima več kot 90 % bolnikov z visokim krvnim tlakom. Pojavi se lahko pri vsakomur, pogostejša pa je pri osebah z družinsko obremenjenostjo s hipertenzijo, pri starejših (po 60. letu), pri osebah s čezmerno telesno težo ali debelostjo, pri osebah, ki uživajo preveč soli in alkohola ter se nezdravo prehranjujejo, pri osebah, ki niso dovolj telesno aktivne, in pri kadilcih. Ker vzroka primarne hipertenzije ne poznamo, je ne moremo pozdraviti, večinoma pa jo lahko uspešno zdravimo. Z zdravim načinom življenja jo lahko odložimo.

Kadar je vzrok arterijske hipertenzije znan (v 5–10 %), govorimo o sekundarni
hipertenziji. Pri tej obliki visok krvni tlak povzroči drugo obolenje, npr. ledvično obolenje (renovaskularna hipertenzija), obolenje žlez ali srčno-žilne bolezni, lahko se pojavi med nosečnostjo ali pa je nevrogenega izvora. Ko je glavni vzrok prepoznan in primerno zdravljen, se krvni tlak običajno zniža, lahko se celo popolnoma normalizira.

Zvišan krvni tlak je lahko tudi posledica zaužitja različnih snovi (alkohol, kava) ali jemanja zdravil (npr. oralna kontracepcija, zdravila za rakava obolenja, nekateri analgetiki).

Kako pogost je zvišan krvni tlak?

Zvišan krvni tlak je eden od najpogostejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ga ima več kot tretjina odraslih, po vsem svetu pa približno milijarda ljudi in predvidevamo, da se bo v naslednjih letih številka še povečala. Pri starejših je zvišan krvni tlak še pogostejši, ugotavljamo ga pri več kot 50 % starejših od 60 let. Ker je tako pogost, je pomembno, da si ga redno merite, saj nima izrazitih simptomov.

Zakaj je zvišan krvni tlak vse pogostejši?

Spremembe življenjskega sloga ljudi po vsem svetu, tudi v razvijajočih se državah, prispevajo k večji pogostosti zvišanega krvnega tlaka ali hipertenzije. Zaradi vse lažje dosegljive vnaprej pripravljene hrane se zmanjšuje poraba sveže zelenjave in polnozrnatih živil, povečuje pa se vnos kuhinjske soli, maščob in sladkorja, na splošno tudi vnos kalorij. Manjša telesna aktivnost in postopne spremembe v prehrani so pripeljale do pogostejše debelosti in vedno večje nagnjenosti prebivalstva k sladkorni bolezni. K visokemu krvnemu tlaku pripomoreta tudi pretirano pitje alkohola in kajenje.

Pri kom se krvni tlak zviša?

Zvišan krvni tlak se lahko pojavi pri komerkoli, pa vendar je tveganje pri nekaterih ljudeh večje.

• Posebej pogost je pri starejših od 60 let, saj s starostjo običajno narašča.
• V nekaterih družinah je pogostejši. Če imata mati in oče zvišan krvni tlak, je verjetnost, da se bo pojavil tudi pri otrocih, večja.
• Zelo pogost je pri bolnikih s sladkorno ali ledvično boleznijo. Predvsem zato, ker so ledvice ključne pri uravnavanju krvnega tlaka.
• Lahko se pojavi med nosečnostjo ali kot neželeni učinek nekaterih zdravil (npr. kombiniranih kontracepcijskih tabletk).
• Še posebej pogost je pri črni rasi, približno trikrat pogostejši kot pri beli rasi. To je povezano genetskimi razlikami.

Se bo moj zvišani krvni tlak sam znižal?

Zvišan krvni tlak se sam ne zniža. Pravzaprav se s staranjem postopoma zvišuje. Da bi vzdrževali svoj krvni tlak v zdravem območju in zmanjšali dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, poskrbite za zdravo prehranjevanje in redno telesno aktivnost.

Tudi aktivni in zdravi ljudje imajo lahko zvišan krvni tlak. Zato je pomembno, da svoj tlak redno nadzorujete in da redno jemljete zdravila, če vam jih je zdravnik predpisal.

Ali moram ukrepati tudi pri blago zvišanem krvnem tlaku (malo nad 140/90 mm Hg)?

Da, tudi pri blago zvišanem krvnem tlaku morate ukrepati, saj je v območju hipertenzije 1. stopnje.

Hipertenzija 1. stopnje:

• sistolični krvni tlak (SKT) 140–159 mm Hg
• in/ali
• diastolični krvni tlak (DTK) 90–99 mm Hg

Hipertenzija 1. stopnje je daleč najpogostejša, saj jo ima kar 74 % bolnikov s hipertenzijo. Ker je pogosto spregledana, je najbolj nevarna. Če ni zdravljena, lahko povzroči zelo resne srčno-žilne zaplete.

Dva od treh zapletov, kot sta možganska kap in srčni infarkt, se zgodita pri blago zvišanem krvnem tlaku (pod 159 mm Hg). Zaradi dolgotrajnih škodljivih učinkov povzroči več kot 60 % smrti, ki so posledica zvišanega krvnega tlaka.

Zaradi hipertenzije se zdravim z zdravili. Kakšna je ciljna vrednost mojega krvnega tlaka?

Ciljne vrednosti krvnega tlaka, merjenega v ambulanti, ki jih predpisujejo evropske in slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije:

• prvi cilj je krvni tlak znižati na < 140/90 mm Hg;
• če zdravljenje dobro prenašate, je naslednji cilj < 130/80 mm Hg;
• če ste starejši od 65 let, je cilj 130–140/80 mm Hg.

Ciljna vrednost krvnega tlaka, merjenega v domačem okolju, je < 130/80 mm Hg.

Kje si lahko izmerim krvni tlak?

Merilci krvnega tlaka so dandanes prisotni že v marsikaterem gospodinjstvu. Če ga imate tudi vi ali vaši prijatelji, znanci, sorodniki, priporočamo redno spremljanje vrednosti krvnega tlaka doma. Krvni tlak si lahko izmerite tudi pri svojem osebnem zdravniku in v lekarni.

Kje lahko kupim merilnik krvnega tlaka?

Merilnik krvnega tlaka lahko kupite v lekarni ali specializirani prodajalni z medicinskimi pripomočki.