Hipertenzija (visok krvni tlak ali pritisk, kot radi rečemo) in depresija se pogosto pojavita hkrati. Za boljšo kakovost življenja je treba obe čim prej odkriti in začeti zdraviti.
Povezanost hipertenzije in depresije je kompleksna. Bolezni sta tesno povezani, saj druga drugo povzročata, poslabšujeta in podpirata. Strokovna literatura pri ljudeh z depresijo opisuje povečano pojavnost hipertenzije, saj se podvoji nevarnost za nastanek hipertenzije, pri bolnikih s hipertenzijo pa je verjetnost za razvoj depresije kar trikrat večja. Bolniki s sočasno depresijo dokazano slabše sodelujejo pri zdravljenju s farmakološkimi in nefarmakološkimi ukrepi.
Kako sta depresija in visok krvni tlak povezana?
Povezavo med hipertenzijo in depresijo so potrdili tudi nedavno objavljeni rezultati raziskave NANHES (National Health and Nutrition Examination Survey), ki je potekala v letih 2007–2018. Vključenih je bilo 28.532 oseb, ki so jih glede na stopnjo depresivnih simptomov razvrstili v skupine oseb »brez simptomov ali z minimalnimi simptomi«, »blagimi simptomi«, »zmernimi simptomi« ter »zmerno resnimi ali resnimi simptomi«. Povezali so jih s pojavnostjo, zavedanjem in zdravljenjem arterijske hipertenzije. Rezultati raziskave so pokazali, da so bili hujši simptomi depresije povezani z večjo pojavnostjo in zavedanjem hipertenzije ter tudi s slabšim nadzorom krvnega tlaka.
Dokazano je tudi, da slabša urejenost hipertenzije vodi v srčno-žilne zaplete (srčni infarkt, možganska kap, ledvična odpoved), ki so dodaten dejavnik za nastanek depresije. In tako je krog sklenjen.
Kaj je ključno vedeti?
Tako hipertenzija kot depresija sta še vedno prepogosto spregledani in neustrezno zdravljeni. Zato je ključnega pomena, da ju dovolj zgodaj odkrijemo in tudi ukrepamo.
Depresija ne pomeni le biti žalosten ali potrt, ampak opozarja na spremembe v možganih. Je bolezen, ne pa znak osebnostne šibkosti ali lenobe.
Da bi depresijo znali prepoznati, moramo poznati njene znake.
Glavni znaki depresije
- žalost,
- pobitost,
- občutek praznine,
- izguba volje,
- izguba veselja,
- izguba zanimanja za aktivnosti, ki so nas včasih veselile.
Edini način, da hipertenzijo odkrijemo, je, da si izmerimo krvni tlak. To lahko naredimo doma, v lekarni ali pa pri osebnem zdravniku.
Svetovna liga za hipertenzijo svetuje, da si vsaj enkrat na leto izmerimo krvni tlak. Če so vrednosti večkrat zapored višje od 140/90 mm Hg, se o nadaljnjih ukrepih posvetujmo z osebnim zdravnikom.
Navodila za pravilno merjenje krvnega tlaka si lahko v videu ogledate tukaj.
Le s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem depresije in hipertenzije lahko povečamo uspešnost zdravljenja srčno-žilnih bolezni in s tem izboljšamo kakovost življenja.
In kot je rekel že grški filozof Platon: »Kot naj ne bi poskušali zdraviti oči ločeno od glave ali glave ločeno od telesa, tako tudi nikar ne zdravite samo telesa, dušo pa pri tem puščate vnemar.«
Povzeto po:
prof. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., Depresija in hipertenzija, 64. Tavčarjevi dnevi, Zbornik prispevkov, Ljubljana 2022
Melita Pretnar Silvester, dr. med.. Kdaj namesto antihipertenzijskega zdravila uporabimo psihiatrovo pomoč? XXV. strokovni sestanek združenja za arterijsko hipertenzijo, Zbornik prispevkov, Ljubljana 2016
