Sodobni način življenja in z njim povezani dejavniki pri veliko ljudeh povzročajo stres, ki pogosto vodi v psihične stiske. Kako te stiske vplivajo na raven krvnega tlaka ali “pritiska”, kot radi rečemo?
Stres je vsakdanji spremljevalec našega življenja. Je odziv našega telesa na zunanje dejavnike, hkrati pa je pomemben za naš razvoj in delovanje. Kratkotrajni stres je lahko koristen, če traja predolgo, pa postane škodljiv. Kakšen odziv bo sprožil, je odvisno od vrste in moči stresnih dejavnikov (stresorjev) in od odziva posameznika. Vpliv psihičnih stisk in stresa na krvni tlak je lahko zelo velik. Ni naključje, ko rečemo, da nam je kakšen neprijeten stresni dogodek “dvignil pritisk”.
Kako sta stres in krvni tlak povezana?
Če so kratkotrajnemu psihičnemu stresu izpostavljeni zdravi ljudje, se krvni tlak poveča, čez nekaj časa pa se spet vrne na normalno vrednost. Pri ljudeh, pri katerih so vrednosti krvnega tlaka le rahlo zvišane (malo nad 140/90 mm Hg), med mirovanjem pa celo normalne, je odziv telesa bistveno močnejši, predvsem pa se zvišani krvni tlak ohrani bistveno dalj časa. To velja tudi za hormone v krvi, ki prav tako vplivajo na višino krvnega tlaka, in za spremljajoče spremembe pri presnovi krvnih maščob in sladkorja.
Nenaden “visok pritisk”?
Podobno se dogaja pri ljudeh, ki imajo doma normalne vrednosti, v ambulanti pa zdravnik izmeri zvišane vrednosti. Temu pojavu pravimo hipertenzija bele halje in pomeni čezmerno zvišanje krvnega tlaka v stresnih okoliščinah. Pri spremljanju oseb s takšnim odzivom na stres, so ugotovili, da krvni tlak pogosto več mesecev ali celo let niha, dokler se ne ustali na stalno zvišani vrednosti. Dolgoročne raziskave kažejo, da kronični prikriti negativni stres, ne glede na to, ali povzroča nenadno zvišanje tlaka ali ne, pomembno poveča dolgoročno verjetnost za razvoj arterijske hipertenzije.
Stres v telesu sproži dve vrsti odzivov:
- Prvi je takojšen in buren, kar čutimo kot zvišan utrip, potenje in tresenje. Poveča se utripni volumen srca, žile se skrčijo, kar povzroči zvišanje krvnega tlaka. Pogosto začasno zvišanje krvnega tlaka lahko poškoduje žile, srce in ledvice na način, ki je podoben dolgotrajnemu visokemu krvnemu tlaku.
- Drugi odziv je povečano izločanje stresnih hormonov iz obeh nadledvičnih žlez. Ta je počasnejši, občutimo ga manj izrazito, a prav zaradi neopaznosti in prikritosti dolgoročno povzroča na organih še večjo škodo, ki sčasoma postane nepopravljiva.
Stresorjev današnjega časa ne moremo popolnoma odstraniti, lahko pa vplivamo na svoj odziv nanje. S premišljenimi odločitvami in pravilnim obvladovanjem stresa lahko ohranjamo zdrav krvni tlak in poskrbimo za celostno dobro počutje. Namesto da se prepustimo občutkom obupa, si vzemimo čas zase in za svoje zdravje – s pozitivnim pristopom lahko gradimo trdno osnovo za dolgoročno dobro počutje.
Nekaj načinov za zmanjšanje stresa
Poenostavite svoj urnik
Če imate občutek, da vedno hitite, si vzemite nekaj minut ter preglejte koledar in sezname opravil. Poiščite dejavnosti, ki vam vzamejo čas, a niso zelo pomembne. Zanje načrtujte manj časa ali pa jih popolnoma opustite.
Dihajte sproščeno
Globoko in počasno dihanje vas lahko sprosti.
Bodite zmerno telesno aktivni
Telesna aktivnost je naravni stres. Če se zaradi visokega krvnega tlaka že zdravite, se o primernosti vadbe posvetujte z osebnim zdravnikom.
Preizkusite jogo in meditacijo
Obe krepita telo in pomagata, da se sprostite. Tako lahko sistolični krvni tlak znižate za približno 5 mm Hg.
Poskrbite za dovolj spanca
Premalo spanja lahko povzroči utrujenost, s tem pa se zmanjša sposobnost spopadanja s stresom.
Spremenite svoje razmišljanje in na situacijo poglejte drugače
Ko se spopadate s težavami, se uprite težnjam po pritoževanju. Priznajte si svoje občutke glede situacije in se osredotočite na iskanje rešitev.
Pomembno je, da redno spremljate vrednosti svojega krvnega tlaka in se posvetujete z zdravnikom, če je dolgotrajno zvišan.
Če se zaradi hipertenzije že zdravite, zdravila jemljite redno in upoštevajte navodila zdravnika ali farmacevta.
