Zdravljenje zvišanega krvnega tlaka naj bo pravočasno, dosledno in z jasno zastavljenimi cilji

Zadnje leto je pandemija virusa covid-19 zasenčila vse druge zdravstvene težave ljudi, zato strokovnjake, ki delajo na področju zdravljenja zvišanega krvnega tlaka (arterijske hipertenzije) zelo skrbi, kaj bo pri njihovih bolnikih pokazala prihodnost. Ni mogoče zanemariti dejstva, da so bolezni srca in žilja, ki se pogosto razvijejo zaradi nezdravljenega krvnega tlaka, najpogostejši vzrok umrljivosti odraslih. O problematiki visokih vrednosti krvnega tlaka smo se pogovarjali z Darjo Gnezda Mugerli, dr. med., specialistko interne medicine na Oddelku za kardiologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.

V Sloveniji je že pred pandemijo vsako leto doživelo možgansko kap okoli 4400 bolnikov, še več jih je prizadel miokardni infarkt, mnogi med njimi so umrli. Uradna zdravstvena statistika za preteklo leto tovrstnih smrti še ne beleži, a občutki stroke niso dobri. Kakšne so vaše izkušnje?

Res je. Zaradi pandemije covida-19 smo se bili prisiljeni prilagoditi novim razmeram ter svoje delo, pozornost in čas usmeriti v zdravljenje covidnih bolnikov. Hkrati pa je v nas prisotno zavedanje, da kronične bolezni ta čas ne počivajo in ne čakajo na trenutek, da se jim bomo spet lahko polno posvetili. Mnogokrat so zaradi razmer prikrite, neprepoznane in zato tudi nezdravljene. Prav možganska kap in srčni infarkt sta dva od hudih zapletov, ki so posledica nezdravljene hipertenzije. Ne moremo se znebiti vtisa, da je med pandemijo marsikdo, kljub jasno izraženim simptomom, zaradi strahu pred okužbo s covidom odlašal z obiskom pri zdravniku. Zaradi zapoznelega zdravljenja smo lahko rešili manj ljudi, pri marsikaterem zdravljenem bolniku pa so dolgoročne posledice hujše, kot bi bile, če bi pravočasno uvedli zdravljenje.

Dr. Darja Gnezda Mugerli svetuje: »Ljudje naj si občasno doma ali ob obisku pri zdravniku izmerijo krvni tlak, da bodo poznali vrednosti. Kadar so vrednosti ob več meritvah vztrajno zvišane nad mejo 140/90 mm Hg, naj se o zdravljenju pogovorijo s svojim zdravnikom.«

Zaradi razmer se je stopnja stresa povečala, kar verjetno vpliva tudi na krvni tlak pri mlajših, starih med 40 in 50 let, ki naj sicer ne bi spadali v ogroženo skupino. So spremenjene razmere res poslabšale to problematiko? Kakšna je vaša prognoza?

Mislim, da bo dejansko stanje pokazal čas. Dejstvo je, da obdobje, ki smo ga preživljali in ga še živimo, nikakor ni enostavno. Iz te zgodbe ni izvzeta prav nobena starostna skupina. Otroci, in z njimi tudi starši, so bili obremenjeni s šolo na daljavo, preobremenjene so bile skupine ljudi, ki so zaradi narave dela delale veliko več, brez počitka, pa tudi tisti, ki so zaradi pandemije čez noč ostali brez službe in dohodkov. Seveda so tu še osebe, ki so se zaradi okužbe počutile neposredno življenjsko ogrožene. Posledica vsega tega ni le zvišan krvni tlak, prepričana sem, da gre za kombinacijo škodljivih dejavnikov, ki so se v tej zgodbi sešteli in se potencirali, zato je pričakovati, da se bodo pokazali tudi kot srčno-žilni zapleti. Če je vsega preveč, se bolezni pojavijo tudi pri mladih ljudeh.

Natančnega vzroka hipertenzije še vedno ne poznamo. Nedvomno je genetsko pogojena, vendar so za pojav pomembni tudi vsi dejavniki, ki ste jih omenili. Zdi se, da smo bili med karanteno skoraj vsi te težave. Kaj lahko preventivno storimo zase?

V prvi vrsti je pomembno zavedanje in nato takojšnje ukrepanje. Za začetek bodo dovolj že zelo majhni koraki, majhne odločitve. Na primer, da bomo namesto nezdravih slanih ali sladkih prigrizkov izbrali bolj zdrave ali da bomo svoj stres obvladali in utrujenost omilili s sprehodom v naravi, športom, dejavnostmi, ki nas veselijo, ali pogovorom z najbližjimi namesto s kavo, cigareti ali alkoholom. Pomembne stvari so v bistvu lahko zelo enostavne. Moramo jih le ozavestiti in se odločiti. Ne smemo se predati trenutnemu vzgibu, ampak premisliti in potem izbrati zdrav način življenja. 

Težava je tudi v tem, da se kar polovica ljudi s hipertenzijo sploh ne zaveda, da jo imajo. Zelo pomembno je čim širše množice ozavestiti in jim odkrito povedati, da je treba krvni tlak meriti bolj pogosto, saj ga tako hitreje prepoznamo in zato začnemo zdraviti prej. Zakaj je to tako pomembno?

Previsok krvni tlak je dejansko »tihi ubijalec«. Pojavi se brez simptomov, brez vsakršnega svarila. Če ga ne merimo, zanj pogosto ne vemo, dokler ne udari z zapleti. Škoda na srcu, možganih, ledvicah in očeh pa med tem ves čas nastaja. Marsikakšen tak zaplet, ne nazadnje tudi vaskularno demenco, bi lahko preprečili, če bi zvišan krvni tlak začeli zdraviti zgodaj. Ko se posledice enkrat pojavijo, lahko samo zmanjšujemo škodo. Če pa ustrezno zdravljenje uvedemo zgodaj, lahko preprečimo, da oseba zaradi zapletov na primer pristane na dializi ali pa po preboleli možganski kapi na invalidskem vozičku.

Ker ljudje v teh razmerah redkeje obiščejo osebnega zdravnika, je verjetno še toliko bolj pomembno, da vrednosti krvnega tlaka spremljamo v domačem okolju in obvestimo zdravnika, če so vrednosti dalj časa zvišane. Na voljo je vrsta učinkovitih zdravil. Zakaj jih je treba jemati redno in zakaj jih potem, ko so ciljne vrednosti krvnega tlaka dosežene, ne smemo opustiti?

Dostop do zdravnikov je bil, na žalost, res okrnjen, in to na vseh ravneh, od primarne do specialističnih ambulant. Morda je bilo spremljanje bolnikov s hipertenzijo nekoliko lažje v primerjavi s spremljanjem bolnikov z drugimi kroničnimi boleznimi, saj je danes dostopnost do kakovostnih merilcev krvnega tlaka že zelo dobra. Če je bolnik ozaveščen, motiviran in ve, kako ravnati, je veliko dobrega zase lahko naredil tudi sam. Tisti, ki so si namerili previsoke vrednosti krvnega tlaka in so vedeli, da je to težava, so lahko prišli tudi do zdravnika, ki jim je potem prilagodil zdravljenje in uvedel ustrezne ukrepe. Hipertenzija je pač v večini primerov kronična bolezen in terja dolgoročno zdravljenje. To ni angina, ki bi jo lahko pozdravili s kratkoročnim jemanjem antibiotika. Zdravniki pri bolnikih mnogokrat pogrešamo hkratno upoštevanje nefarmakoloških ukrepov, kot so telesna dejavnost, vzdrževanje normalne telesne teže, izogibanje tobaku, alkoholu, to, kar lahko vsak stori sam. Že pri mladih bi morala biti to osnova zdravega načina življenja. Genetskih predispozicij za hipertenzijo žal še ne znamo zdraviti, zato so nujno potrebna tudi zdravila. Tudi pri starostnikih, ki imajo že izražene okvare tarčnih organov, samo nefarmakološki ukrepi ne bodo zadostovali. Cilji so jasno zapisani v smernicah, in če jih želimo doseči, moramo pri veliki večini bolnikov združiti farmakološke in nefarmakološke ukrepe.

Nove smernice za zdravljenje hipertenzije, ki ste jih omenili, so uvedle tudi kombinirana zdravila, saj se breme jemanja tablet s tem zelo zmanjša. Kakšno je vaše mnenje o njih in kakšne izkušnje imate z bolniki?

Kombinirane tablete so res prinesle pomembno spremembo v režimu jemanja zdravil. Njihovo korist vidim predvsem v boljšem sodelovanju bolnikov, predvsem tistih iz aktivne populacije. Zelo priročna so torej za tiste, ki so aktivni in hodijo v službo, saj lahko zjutraj vzamejo le eno tableto, ki vsebuje dve ali tri učinkovine, te pa potem delujejo praktično vseh 24 ur dneva. Tako jim svojega življenjskega ritma ni treba prilagajati jemanju zdravil. Ne more se jim zgoditi, da bi kakšno učinkovino pozabili vzeti. Ljudje smo pač takšni, da pri nečem lažje vztrajamo, če nas ne obremenjuje in ne omejuje naših aktivnosti. Pri starejših osebah smo v začetku, pri uvajanju kombiniranih zdravil nekoliko bolj previdni, da ne bi prišlo do neželenih učinkov. Predpišemo jim posamezne učinkovine, in če se nanje dobro odzivajo in ugotovimo, da obstajajo tudi v kombinirani obliki, jim jih seveda predpišemo. Za to so nam hvaležni, saj zjutraj vzamejo eno samo tableto in so potem čez dan preskrbljeni.

Z dobro nadzorovanim krvnim tlakom torej lahko ustavimo napredovanje okvar srca in žilja ter zmanjšamo verjetnost srčno-žilnih zapletov. Nihče ne ve, kdaj se bo pandemija zares končala. Kaj v tem času svetujete ljudem v zvezi z uravnavanjem vrednosti krvnega tlaka in kaj bolnikom, ki se že zdravijo za hipertenzijo?

Kot sem rekla že na začetku pogovora, bi jim svetovala, naj si občasno, doma ali ob obisku pri zdravniku, v ustreznih pogojih izmerijo krvni tlak, da bodo poznali svoje vrednosti. Kadar so ob več meritvah vztrajno zvišane nad mejo 140/90 mm Hg, naj se o zdravljenju pogovorijo s svojim zdravnikom. Tiste, ki se že zdravijo za hipertenzijo, pa bi spodbudila, naj si pravočasno priskrbijo zdravila, da se bodo izognili obdobjem, ko bi jim jih utegnilo zmanjkati. Med karanteno smo namreč imeli tudi takšne primere. Nekateri ljudje so bili zaradi opustitve terapije nekakšne necovidne žrtve pandemije covida, saj so se njihove kronične bolezni, kot sta srčno popuščanje in ishemična bolezen srca, zelo poslabšale.

Vsem pa bi priporočila, naj skrbijo za dobro telesno kondicijo in zdravo prehrano. Enako pomembno pa je tudi, da si vzamejo čas za počitek, saj smo zaradi dogajanja v zadnjem letu že vsi utrujeni. Z zdravim življenjskim slogom lahko z na videz majhnimi stvarmi zelo veliko prispevamo k zdravju in blaginji vsakega posameznika.