PREVERITE SVOJ KRVNI TLAK, DA BOSTE POZNALI SVOJE ŠTEVILKE

17. maj, 2019

Ljubljana, 13. 5. 2019 – Slovenija se 17. maja, ob svetovnem dnevu hipertenzije, tudi letos pridružuje svetovni akciji ozaveščanja o nevarnosti hipertenzije ali visokega krvnega tlaka. Ta velja za najpogostejši dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so vodilni vzrok smrtnosti v svetu. Letošnjo akcijo poleg meritev krvnega tlaka podpira tudi projekt Za kaj ti bije srce?, ki širšo javnost ozavešča o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka.

Hipertenzija ali visok krvni tlak je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih in ledvičnih bolezni ter najpogostejši vzrok umrljivosti na svetu, ki pa ga je s preventivnimi ukrepi, rednim merjenjem, zavedanjem in ustreznim zdravljenjem možno preprečiti.

Globalna akcija Mesec meritev maj 2019

V okviru Mednarodnega združenja za hipertenzijo in Svetovne lige za hipertenzijo tudi Slovenija sodeluje v globalni akciji Mesec meritev maj (MMM). Njen glavni namen je izmeriti krvni tlak kar največjemu številu prebivalcev po svetu. V lanski akciji si krvni tlak izmerilo okoli 5000 Slovencev. Akcija poteka pod vodstvom Združenja za hipertenzijo, Združenja zdravnikov družinske medicine, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Lekarniške zbornice Slovenije. Več o akciji in povezavo na meritve najdete na hipertenzija.org.

Mesec meritev maj z brezplačnimi meritvami krvnega tlaka po vsej Sloveniji

Na današnji novinarski konferenci, ki je potekala v Mestnem muzeju Ljubljana in jo je organiziralo Združenje za hipertenzijo, so vodilni strokovnjaki predstavili problematiko in letošnje aktivnosti akcije Mesec meritev maj. Tudi letos bodo v zdravstvenih ustanovah in lekarnah po vsej Sloveniji potekale brezplačne meritve krvnega tlaka, s katerimi želijo med ljudmi povečati zavedanje pomena poznavanja vrednosti krvnega tlaka in jih spodbuditi k rednemu merjenju, tudi doma.

Letošnjo akcijo podpira tudi projekt Za kaj ti bije srce?

Projekt širšo javnost ozavešča o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka in ljudi spodbuja, da si ga merijo tudi doma. Na voljo bodo številne informacije, strokovni nasveti in preventivni ukrepi, ki bodo posamezniku v pomoč v skrbi za zdravje in srce. Projekt Združenja za hipertenzijo podpira tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, ki se ji pridružujeta tudi slovenski pevec in skladatelj Andrej Šifrer ter voditeljica, novinarka in svetovna popotnica Mojca Mavec. Spodbujata nas k razmisleku, za kaj nam bije srce oziroma kaj nam lepša življenje. Pozivata nas k merjenju in rednem spremljanju vrednosti krvnega tlaka ter s tem k skrbi za zdravje in zdravje srca, da bomo lahko v stvareh, ki nas veselijo, še dolgo uživali. Več o kampanji in številni koristni nasveti so na voljo na zakajtibijesrce.si.

Kaj je hipertenzija?

Zvišan krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki povzroči okoli 9,4 milijona smrti na leto. Glede na rast in staranje prebivalstva lahko pričakujemo, da bo številka še večja. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel človek. V Sloveniji doživi možgansko kap okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Srčni infarkt prizadene okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.

Vzrok hipertenzije je pri večini ljudi težko odkriti. V takih primerih govorimo o primarni ali esencialni arterijski hipertenziji. Dejavniki za njen razvoj, na katere lahko vplivamo,
so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač,
premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu, kajenje.

Manj kot polovica ljudi, ki imajo zvišan krvni tlak, se tega tudi zaveda, zato so bolezen poimenovali »tihi ubijalec«. Tudi med tistimi, ki se zavedajo, jih polovica ne stori ničesar.
Zato je cilj aktivnosti ob svetovnem dnevu hipertenzije spodbuditi ljudi k merjenju krvnega tlaka, povečati zavedanje o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka in izboljšati zavzetost za zdravljenje, saj brez naštetega ni mogoče doseči ciljnih vrednosti, to je manj kot 140/90 mm Hg.

Glede na nove smernice za zdravljenje hipertenzije iz leta 2018 ostaja meja med hipertenzijo in normotenzijo 140/90 mm Hg, ciljni krvni tlak pa je za večino bolnikov sedaj 130/80 mm Hg. Zdravljenje mora potekati individualno, želja je, da se ciljni krvni tlak doseže čim prej.
Velik delež predstavljajo nefarmakološki ukrepi in nato medikamentozno zdravljenje, kjer so nam v veliko pomoč kombinirane tablete, ki v eni tabletki združujejo 2 ali več sestavin iz različnih skupin zdravil za zniževanje krvnega tlaka. Zelo pomembno je, da imajo bolniki napisane točne odmerke zdravil, ki jih jemljejo. Le s pravočasno odkritim zvišanim krvnim tlakom in dobro zdravljeno hipertenzijo bomo preprečili hude posledice na ledvicah, ožilju, možganih in srcu in tako zmanjšali možnost srčnega infarkta, ledvične odpovedi in možganske kapi.           

Doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., Klinični oddelek za hipertenzijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, predstojnica

Skoraj vsak četrti odrasel človek na svetu (skoraj 1,8 milijarde ljudi) živi s hipertenzijo. Skoraj polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki se zavedajo, jih polovica ne stori nič, da bi svoj krvni tlak nadzorovali s spremembo življenjskega stila ali z zdravili. To pomeni, da je na svetu 75 % bolnikov s hipertenzijo izpostavljenih povečanemu tveganju, da lahko zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem in doživijo nenadno smrt. Zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčno-žilni dogodek (srčni infarkt, možgansko kap) v povprečju za 2- do 3-krat in je vzrok za tretjino vseh aterosklerotičnih srčno-žilnih dogodkov, zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca pa je vzrok polovice vseh oblik srčnega popuščanja. V Sloveniji živi okrog 2 milijona ljudi, kar je približno 0,03 % svetovne populacije. V Sloveniji so bolezni srca in ožilja vzrok približno 4400 možganskih kapi na leto in 5000 akutnih ishemičnih srčno-žilnih dogodkov. Brez enostavnega postopka merjenja ne moremo izvedeti, kakšen krvni tlak imamo. V akciji vabimo vse, da preverijo svoj krvni tlak, in če je potrebno, tudi ukrepajo. Vsak posameznik lahko z nekaj enostavnimi ukrepi marsikaj stori za svoj krvni tlak in svoje zdravje, če to ne zadošča, pa je potrebna strokovna pomoč in sodelovanje z zdravstvenim timom. Svetovna liga za hipertenzijo priporoča, naj si vsak izmeri krvni tlak vsaj 1-krat na leto.                                                                                                                                                                               

Mag. Primož Dolenc, dr. med., Klinični oddelek za hipertenzijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Večini bolnikov arterijska hipertenzija vsaj na začetku ne povzroča težav, toda če je pravočasno ne prepoznamo in ne obvladujemo, povzroči zaplete, kot so možganska kap,
srčni infarkt in srčno popuščanje. 
Velika pogostost in pomembnost arterijsko hipertenzijo opredeljujeta kot javnozdravstveni problem. Povezovanje javnozdravstvenih ukrepov ozaveščanja o pomenu zdravljenja zvišanega krvnega tlaka, presejanja opredeljene populacije, katerega namen je ugotavljanje in obvladovanje vrednosti krvnega tlaka in prisotnosti dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, ter zdravljenja arterijske hipertenzije in spremljajočih stanj in zapletov so koraki na poti k uspehu pri obvladovanju srčno-žilnih bolezni. Na tem področju smo v Sloveniji zelo uspešni, saj nam je z navedenimi koraki uspelo prepoloviti umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, predvsem prezgodnjo umrljivost (pred 65. letom). Opolnomočeni bolnik (oz. dobro seznanjeni bolnik) je ključni član tima. Večina bolnikov z arterijsko hipertenzijo ima nezapleteno bolezen in jih zdravimo zdravniki družinske medicine. Zdravljenje poteka timsko, na vseh stopnjah obravnave se vključuje diplomirana medicinska sestra, ki ima ključno vlogo pri prepoznavi bolnikov z arterijsko hipertenzijo ter zdravstveni vzgoji in opolnomočenju bolnikov, da so s svojo boleznijo sposobni živeti in jo obvladovati. Bolnik, ki svojo bolezen pozna in se zaveda pomena zdravljenja, tudi bolje sodeluje pri zdravljenju, ki poleg rednega jemanja zdravil, praviloma do konca življenja, zahteva tudi spremembo življenjskega sloga. V zadnjem času bolnike, ki morajo spremeniti življenjski slog, lahko napotimo še v centre za krepitev zdravja oziroma v zdravstvenovzgojne centre, ki delujejo v sklopu sedaj že mnogih zdravstvenih domov v Sloveniji, kjer jim tim strokovnjakov – diplomirana medicinska sestra, dietetik, fizioterapevt, kineziolog, psiholog in drugi – lahko pomagajo pri izboljšanju življenjskega sloga. 

Prof. dr. Marija Petek Šter, specialistka družinske medicine, Združenje zdravnikov družinske medicine

V skrbi za zdravje in z zdravjem povezane kakovosti življenja bolnikov potekajo pod okriljem Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) različne aktivnosti in dodatni programi obravnave bolnikov, da bi pri njih zagotovili ohranjanje zdravja, preprečevanje nastanka bolezni ali poslabšanja zdravstvenega stanja, pravilno uporabo zdravil in druge ukrepe za obvladovanje bolezni in pravočasnega vključevanja drugih zdravstvenih delavcev. Med njimi je tudi program Farmacevtske skrbi (FS) pri hipertenziji, ki ga izvajajo v nekaterih slovenskih lekarnah. Program izvajajo magistri farmacije, ki so v ta namen pridobili specifične kompetence. Poteka na treh ravneh. Na prvi ravni potekajo aktivnosti za preprečevanje hipertenzije in ozaveščanje bolnikov, aktivnosti na drugi ravni pa so usmerjene k prepoznavanju bolnikov s hipertenzijo. Tudi zato se številne lekarne pridružujejo akciji Mesec meritev maj, saj se zavedamo, da je za doseganje zastavljenih ciljev ključno sodelovanje vseh zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, s katerimi prihajajo bolniki v stik na različnih mestih znotraj zdravstvenega sistema. Na tretji ravni magister farmacije spremlja bolnike z zvišanim krvnim tlakom in v okviru svojih kompetenc proaktivno sodeluje pri zdravljenju z zdravili in obravnavi bolnika s hipertenzijo. Pri težavah, povezanih z zdravili, za bolnika izdelamo načrt FS, ki obsega seznam težav, predlagane rešitve in postavljene cilje. Načrt vedno pripravimo skupaj z bolnikom, če je treba pa tudi v sodelovanju z njegovim osebnim zdravnikom. Vsak bolnik, ki je vključen v program FS, dobi tudi osebno kartico zdravil, v kateri so vpisana vsa zdravila, ki jih jemlje. Osebna kartica zdravil je namenjena temu, da ima bolnik pregled nad zdravili, ki jih jemlje, predvsem pa, da jih pravilno uporablja. Na njej so zapisane dodatne informacije, denimo, kakšen je vpliv hrane na delovanje zdravil, ali se tablete lahko drobijo, ali se kapsula zdravila lahko odpre, kako shranjevati zdravila, ali zdravilo vpliva na sposobnost pri vožnji in delu s stroji. Priporočamo, da jo bolnik pokaže zdravniku tudi na zdravniških pregledih. Osebna kartica zdravil je lahko koristen pripomoček tudi za svojce, ki sodelujejo pri zdravljenju. Za uspešno izvajanje programa FS in s tem za optimalno oskrbo ter kakovost življenja bolnika je nujno dobro sodelovanje bolnika, zdravnika, magistrov farmacije in drugih zdravstvenih delavcev. Uspešno izvajanje programov FS je tako koristno za bolnika oziroma družbo v smislu pozitivnih terapevtskih izidov kot tudi z vidika zmanjševanja stroškov zdravstvenih zavarovalnic.

Ivanka Brus, mag. farm., spec., nacionalna koordinatorica Programa farmacevtske skrbi pri hipertenziji pri Lekarniški zbornici Slovenije

V raziskavah v okviru desetletnega Akcijskega načrta za zmanjševanje vnosa soli smo ugotovili, da so v prehrani prebivalcev Slovenije med kupljenimi izdelki največji vir zaužite kuhinjske soli kruh in pekovsko pecivo (nekatere vrste kruha, žemlje, sirove štručke, slaniki …), mesni izdelki, ki so pri Slovencih (pre)pogosto na dnevnem jedilniku (salame, suho meso, klobase, hrenovke …), siri in vložena zelenjava. Prehranjevanje zunaj doma je eden od pomembnih vzrokov čezmernega uživanja soli, saj že posamezne jedi lahko vsebujejo tudi petkratno količino še varnega dnevnega vnosa. Dostopnost soli na mizi in s tem dosoljevanje obrokov je navada, ki jo lahko najhitreje opustimo in s tem pripomoremo k manjšemu vnosu. Na NIJZ svetujemo, da omejite vnos soli. To lahko uspešno naredite tako, da na embalaži preberete, koliko soli je v izdelku, in izbirate izdelke z manj soli; da posegate po manj slanih vrstah kruha in pekovskih izdelkov; da redko in v manjših količinah jeste prekajeno meso in mesne izdelke; da ponudnike hrane opozorite na slanost jedi – večina se rada prilagodi željam gostov; da pripravljeno hrano poskusite, preden jo dosolite; da redko posegate po predpripravljeni hrani, ki praviloma vsebuje veliko soli, ali pa se taki hrani povsem izogibate. Omejite uživanje slanih prigrizkov. Vsak dan pojejte dovolj zelenjave in sadja, saj vsebujeta veliko kalija, ki prispeva k zniževanju krvnega tlaka.

Dr. Urška Blaznik, univ. dipl. kem., Nacionalni inštitut za javno zdravje