Pogosta vprašanja in odgovori

Kje si lahko izmerim krvni tlak?

Merilci krvnega tlaka so dandanes prisotni že v marsikaterem gospodinjstvu. Če ga imate tudi vi ali vaši prijatelji, znanci, sorodniki, priporočamo redno spremljanje vrednosti krvnega tlaka doma. Krvni tlak si lahko izmerite tudi pri svojem osebnem zdravniku in v lekarni.

Kje lahko kupim merilnik krvnega tlaka?

Merilnik krvnega tlaka lahko kupite v lekarni ali specializirani prodajalni z medicinskimi pripomočki.

Kdaj je krvni tlak zvišan?

O zvišanem krvnem tlaku (hipertenziji) govorimo, kadar je višji kot 140/90 mm Hg – bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega oziroma diastoličnega krvnega tlaka ali pa za zvišanje obeh.
Govorimo o:

  • visoko normalnem krvnem tlaku
    (130/85 mm Hg–139/89 mm Hg),
  • blago zvišanem krvnem tlaku
    (140/90 mm Hg–159/99 mm Hg),
  • zmerno zvišanem krvnem tlaku
    (160/100 mm Hg– 179/109 mm Hg) in
  • hudi arterijski hipertenziji
    (> 180/110 mm Hg).

Izbira načina obravnavanja bolnika je odvisna od višine krvnega tlaka in tudi od morebitnih spremljajočih boleznih pri posameznem bolniku.

Kdaj je zvišan krvni tlak nevaren?

Zvišan krvni tlak (hipertenzija) je eden od dejavnikov tveganja za nastanek ateroskleroze in posledično srčno-žilnih bolezni. Raziskave kažejo, da se pojavnost koronarne bolezni, možganske kapi, bolezni perifernih arterij in ledvičnih bolezni, ki so posledica zvišanega krvnega tlaka, z zdravljenjem bistveno zmanjša.

Zato je treba pri ljudeh, ki imajo visok krvni tlak, ugotoviti tudi morebitne druge dejavnike tveganja in jih poskušati odstraniti. Le tako bo življenje posameznika daljše in kakovostnejše, verjetnost za nastanek zapletov zaradi visokega krvnega tlaka pa bistveno manjša.

Kaj je vzrok hipertenzije?

Hipertenzijo sprožijo različni procesi v telesu, ki so med seboj povezani in lahko povzročijo:

  • povečano črpanje srca,
  • zmanjšanje premera krvnih žil in s tem večji žilni upor,
  • povečanje količine krvi v ožilju.

Vzrok hipertenzije je pri večini ljudi težko odkriti, saj lahko spremembe v enem procesu sprožijo spremembe v več drugih procesih, kar sproži zvišanje krvnega tlaka. Takšni hipertenziji pravimo primarna (esencialna) hipertenzija in jo ima več kot 90 % bolnikov z visokim krvnim tlakom. Pojavi se lahko pri vsakomur, pogostejša pa je pri osebah z družinsko obremenjenostjo s hipertenzijo, pri starejših (po 60. letu), pri osebah s čezmerno telesno težo ali debelostjo, pri osebah, ki uživajo preveč soli in alkohola ter se nezdravo prehranjujejo, pri osebah, ki niso dovolj telesno aktivne, in pri kadilcih. Ker vzroka primarne hipertenzije ne poznamo, je ne moremo pozdraviti, večinoma pa jo lahko uspešno zdravimo. Z zdravim načinom življenja jo lahko odložimo.

Kadar je vzrok arterijske hipertenzije znan (v 5–10 %), govorimo o sekundarni
hipertenziji. Pri tej obliki visok krvni tlak povzroči drugo obolenje, npr. ledvično obolenje (renovaskularna hipertenzija), obolenje žlez ali srčno-žilne bolezni, lahko se pojavi med nosečnostjo ali pa je nevrogenega izvora. Ko je glavni vzrok prepoznan in primerno zdravljen, se krvni tlak običajno zniža, lahko se celo popolnoma normalizira.

Zvišan krvni tlak je lahko tudi posledica zaužitja različnih snovi (alkohol, kava) ali jemanja zdravil (npr. oralna kontracepcija, zdravila za rakava obolenja, nekateri analgetiki).