Pri hipertenziji se moramo hitro odzvati in hitro začeti zdraviti

Pred letom dni, ko je v naša življenja zarezala pandemija virusa covida-19, je tudi medicinska stroka bolj ali manj tavala v temi. Zdaj je že veliko znanega, čas je pokazal, da obstaja močna povezava med srčno-žilnimi boleznimi ter potekom in izidom te nove bolezni. Kljub temu strokovnjake, ki delajo na področju arterijske hipertenzije, zdravljenja povišanega krvnega tlaka, skrbi, kaj bo pri njihovih bolnikih pokazala prihodnost.

V Sloveniji je, po ocenah stroke, težave s povišanimi vrednostmi krvnega tlaka že pred pandemijo imelo kar 40 odstotkov odrasle populacije, s starostjo pa je povprečje zraslo kar na 75 odstotkov. Zvišan krvni tlak ne boli, a na dolgi rok povzroči veliko škode za zdravje, zato velja za ’tihega ubijalca’. O novih spoznanjih in pomenu zdravljenja visokega krvnega tlaka v aktualnih zdravstvenih razmerah, smo se pogovarjali z doc. dr. Jano Brguljan Hitij, vrhunsko strokovnjakinjo, predstojnico KO za hipertenzijo pri UKC Ljubljana in predsednico Združenja za arterijsko hipertenzijo.

Čeprav bi si želeli, da bi med obvladovanjem bolezni, ki jo povzroča SARS-CoV-2, vse druge zdravstvene težave izzvenele, temu ni tako. Tudi hude nenalezljive bolezni medtem ne mirujejo. Kaj ugotavljate v praksi? Kaj vas najbolj skrbi?

Ugotavljamo, da je zdaj pri večini ljudi v ospredju samo covid-19, skrb za obvladovanje svojih kroničnih bolezni pa so postavili malce na stran. Toda vedeti je treba, da kronična bolezen človeka spremlja vse življenje. A tega so ljudje vajeni. Ko pa pride vmes nekaj akutnega, se v njih prebudi bitka za preživetje, bitka za življenje. Človeka bolj skrbi tisto, kar se dogaja v aktualnem trenutku. Prav zato so ljudje zdaj malce pozabili na svoja kronična obolenja, kamor sodi tudi hipertenzija. Vesela sem, ko ugotavljam, da so zdaj, po letu dni, začeli znova razmišljati o tem, kar jih pesti. Naše specialistične ambulante so v času karantene delale, čeprav le za nujne primere, a smo opazili, da so bili bolniki precej zadržani in niso prihajali na kontrole, zdaj pa nas že kličejo po telefonu in sprašujejo, kdaj bi se lahko oglasili. Počasi se stvari normalizirajo. Težava pa je v tem, da je v vmesnem času njihova bolezen še vedno delovala, zato imamo zdaj ogromno nezdravljenih bolnikov in napredovanih bolezni, ki so se v tem času razvile. Vse študije, ki so bile narejene v zadnjem letu, kažejo, da so se naše življenjske navade v času covida-19 poslabšale. Zelo veliko je sedečega načina dela, premalo gibanja, veliko je bilo nezdrave prehrane, s katero so si ljudje v kriznem času ‘mašili’ neke potrebe, opažamo porast telesne teže, kar pa prinese tudi slabše urejen krvni tlak. To so kar skrb zbujajoče ugotovitve, bojimo se posledic.

Kaj novega ste se strokovnjaki v zadnjem letu že naučili o sovplivnosti visokega krvnega tlaka in covida-19? Kaj so pokazale ugledne medicinske študije?

Prve študije so bile s Kitajske, iz izkušenj pa vemo, da Kitajci vse rezultate prikazujejo precej drastično. Drugih podatkov ni bilo kaj dosti, zato v resnici nismo vedeli, pri čem smo. V njihovih študijah se je pokazalo, da je imelo veliko ljudi, ki so zboleli za  SARS-CoV-2, kot komorbidnost navedeno tudi hipertenzijo. Potem pa so Italijani v neki raziskavi zelo pametno primerjali pojavnost hipertenzije v določenem starostnem obdobju pri ljudeh, ki so zboleli za covidom, in pri tistih, ki niso. Ugotovili so, da pojavnosti hipertenzije pri obolelih v določeni starostni skupini ni več kot pri nezbolevnikih. Potrdilo se je, da je starost najpomembnejši rizični dejavnik. Vemo, da s starostjo narašča tudi pojavnost hipertenzije, zato je prišlo na začetku do zmotnih ugotovitev, da se povišane vrednosti krvnega tlaka pojavljajo hkrati s covidom. Za Slovenijo lahko rečemo, da ima vsak drugi prebivalec povišane vrednosti krvnega tlaka, v starosti od 70 do 80 let pa je se zaradi povišanega krvnega tlaka zdravi tudi do 75 odstotkov populacije.

To je res veliko. Za večino srčno-žilnih zapletov sta posledično odgovorna dva ’tiha ubijalca’, holesterol in povišan krvni tlak. Kaj sploh je krvni tlak? Kakšno funkcijo ima v našem organizmu?

Za normalno delovanje morajo vsa tkiva v telesu dobiti kisik in hrano. Če želimo, da to pride do vsake celice v telesu, potrebujemo neko gonilno silo. Te snovi se prenašajo s krvjo, kri pa teče po žilnem sistemu. Tako kot voda v ceveh mora imeti tudi kri določen pritisk, če hočemo, da pride do cilja. Potrebna je cirkulacija krvi, ki jo srce poganja po telesu. Kri, ki pritiska na žilo, mora imeti določen pritisk, da dejansko teče, zato srce, volumen krvi in ožilje ustvarjajo določen krvni tlak, ki ga lahko izmerimo na periferiji z nadlaktno manšeto. Pri tem dobimo dve številki. Sistolična nam pokaže vrednost, ki nastane, ko se srce pokrči, diastolično vrednost pa dobimo, ko se srce raztegne. Krvni tlak je torej potreben, da obtok lahko normalno deluje. Kadar pa je pritisk, krvni tlak, prevelik, previsok, začne okvarjati ožilje, posledično pa tudi tarčne organe, kot so srce, ledvica, možgane in ožilje na očesnem ozadju. Nastanejo lahko drastične spremembe na teh organih in povzročijo infarkt, odpoved srca ali ledvic, poslabšanje vida, kognitivne funkcije, lahko tudi nastanek demence in seveda tudi možgansko kap.

Kdaj sploh lahko govorimo o povišanih vrednostih krvnega tlaka, kako ga občutimo, kaj proti temu dejavniku tveganja lahko storimo sami, kdaj pa potrebujemo zdravniško pomoč in ustrezna zdravila? Se lahko krvni tlak sam od sebe zniža?

V zadnjih letih je bilo v povezavi s krvnim tlakom opravljenih ogromno medicinskih študij in vse so dokazale, da ima krvni tlak nad določeno vrednostjo, za posledico večjo pojavnost srčno-žilnih dogodkov. Temu se seveda želimo izogniti. Za mejno je zdaj dokazana vrednost 140/90 milimetrov živega srebra, izmerjena v ambulanti. Nad to mejo se pojavnost srčno-žilnih zapletov precej dvigne. Pri ljudeh, ki imajo dolgo časa vrednosti krvnega tlaka zvišane preko omenjene meje, pride do reakcije telesa in do prej opisanih poškodb. Prav gotovo se krvni tlak sam od sebe ne bo znižal. Seveda se ob določenih dogodkih, na primer ob stresu, krvni tlak lahko zviša, a vedeti moramo, da v takšnih primerih ni bolezensko povišan in se v krajšem obdobju vrne na normalo. Gre torej le za običajno odzivno reakcijo na stres. Kadar pa je naš krvni tlak konstantno povišan, ga do neke mere popravimo, če uredimo, zamenjamo svoj izrazito slab življenjski slog. Z znižanjem telesne teže, s povečanjem telesne aktivnosti in zmanjšanjem vnosa soli v telo, lahko kar precej znižamo njegove vrednosti. Če imamo v nefarmakoloških ukrepih dovolj zaloge, lahko s striktno spremembo življenjskega sloga krvni tlak celo normaliziramo, če pa tega nimamo, nam bo moral pomagati zdravnik, ki nam bo predpisal zdravila.

Nekateri podatki kažejo, da se polovica ljudi s hipertenzijo sploh ne zaveda, da jo imajo. Zakaj je tako zelo pomembno, da zvišan krvni tlak pravočasno odkrijemo in ga čim bolj zgodaj začnemo zdraviti?

Hipertenzija je res kronična bolezen, a glede na število in kakovost zdravil, ki jih imamo na voljo, je pri večini ljudi dobro obvladljiva. Ne morem sicer reči, da je lahko obvladljiva, a s sodobnimi postopki to lahko učinkovito dosežemo. Vemo, da previsok krvni tlak pri ljudeh povzroča neljube spremembe, ne vemo pa, kako hitro se bo pri posamezniku zgodila pomembna škoda. Pri nekaterih se to zgodi v nekaj tednih, mesecih, pri drugih pa lahko traja tudi več let. Ne vemo pa, v katero kategorijo posameznik sodi. Zato se moramo hitro odzvati in bolezen hitro začeti zdraviti.

Že prej ste omenili, da na visok krvni tlak močno vplivajo telesna nedejavnost, nepravilna prehrana in stres, ki so zadnje leto še pogosteje naši vsakdanji spremljevalci, pa še dostop do zdravnika je pogosto otežen … Kako pomembna je zato redna domača kontrola krvnega tlaka?

Tako kot ima vsako gospodinjstvo doma termometer, bi moralo imeti tudi kakovosten, preizkušenj merilec krvnega tlaka z nadlaktno manšeto. V primeru, da nimamo nobenih težav, če je naš krvni tlak normalen, je dovolj, če si ga pomerimo enkrat na pol leta ali na leto dni, v primeru težav, pa si ga je priporočljivo meriti pogosteje, dokler se ne stabilizira. Najbolje je dvakrat zjutraj in dvakrat zvečer, v sedečem položaju. Pomembno je, da se človek pred merjenjem umiri, da med meritvijo nima prekrižanih nog in da nadlaktno manšeto namesti v višino srca. V ambulantah pogosto opazimo, da imajo ljudje povišane vrednosti krvnega tlaka zaradi razburjenja, vznemirjenosti in t. i. ‘učinka bele halje’, zato je merjenje v mirnem domačem okolju še toliko bolj pomembno. Če doma večkrat izmerimo vrednosti nad 135/85 mm Hg, oziroma, kadar je povprečje več meritev zapored višje od te vrednosti, moramo biti že kar zaskrbljeni, si tlak večkrat izmeriti in se posvetovati z izbranim zdravnikom. Od tu naprej se po presoji zdravnika začenja zdravljenje.

Kot že rečeno, hipertenzija velja za kronično bolezen, kar pomeni, da je treba predpisana zdravila jemati redno in dolgotrajno. Kako poteka strokovna obravnava pacientov v vaših ambulantah?

K nam prihajata dve skrajni vrsti bolnikov. Na eni strani imamo takšne, pri katerih osebni zdravniki niso povsem prepričani, ali bi uvedli terapijo ali ne, na drugi pa imamo bolnike, ki potrebujejo večtirno terapijo, pri katerih krvnega tlaka ni mogoče urediti. Pri teh moramo opraviti več preiskav in dodatno diagnostiko, v kateri preverimo, ali gre zares za esencialno hipertenzijo, ali pa odkrijemo kakšen drug razlog zanjo. Krvni tlak je namreč spremenljivka, ki se lahko poviša zaradi zelo različnih vzrokov, zato se moramo prepričati, da niso slabokrvni, da nimajo motnje srčnega ritma in da ni kakšnih endokrinoloških vzrokov. Šele po teh preiskavah se odločamo o izboru najprimernejše terapije. Ker so terapije večtirne, poskušamo izbrati tablete z več učinkovinami, s katerimi hkrati vplivamo na več vzrokov povišanega krvnega tlaka.

Kombinirane tablete z več različnimi učinkovinami so za marsikoga gotovo olajšanje. V katerih primerih se odločite zanje in kako delujejo?

Seveda so olajšanje, saj tako lahko z manjšim številom tablet znižamo krvni tlak. V vsakem primeru skušamo terapijo pri bolniku individualizirati. Po zadnjih smernicah skušamo kombinirano terapijo uvesti pri večini bolnikov, ker s tem že v začetni fazi zdravljenja lahko vplivamo na več različnih komponent zvišanega krvnega tlaka. Obstaja sicer nekaj bolnikov, pri katerih se moramo odločiti za monoterapijo, samo z eno skupino zdravil, pri večini pa uvedemo fiksno kombinacijo, ker v njej lahko dosežemo tudi zelo majhne odmerke zdravil, ki bolniku pomagajo na hiter, pravilen način in brez stranskih učinkov normalizirati krvni tlak. Ti bolniki so pri nas pod redno kontrolo, v zadnjem času jih obravnavamo tudi s telefonskimi posveti, ali damo natančna navodila, kako naj poteka zdravljenje, njihovim osebnim zdravnikom.

Tudi ko bolnik z zdravili in spremembo življenjskega sloga doseže ciljne vrednosti krvnega tlaka, ki mu jih na podlagi več kriterijev določi zdravnik, ne sme samovoljno opustiti zdravljenja. Zakaj?

Če opustijo zdravljenje, pri njih znova začnejo delovati enaki mehanizmi, kot so delovali, preden so jih z ustreznimi zdravili blokirali. Krvni tlak se tako znova dvigne. Bolnik je znova na začetku. Prav zato je zelo pomembno, da zdravila jemljejo redno. Je pa res, da pri nekaterih, na primer pri prekomerno prehranjenih s krvnim tlakom 150/90 ali 160/90, tega lahko bistveno znižamo, če shujšajo za 20 ali 30 kilogramov in to težo potem obdržijo. Ko jim tlak upade, lahko pri njih celo ukinemo zdravila, pod pogojem rednega kontroliranja krvnega tlaka. A za to se strokovno lahko odloči le zdravnik, bolnik nikakor ne sme samovoljno, brez posveta z njim, opustiti predpisane terapije. Tveganje je preveliko.

V zadnjem letu se je izkazalo, da je preventivna skrb in aktivna vloga posameznika pri zdravljenju še toliko bolj pomembna, saj prav nihče na tej zemeljski obli ne ve, kdaj se bo pandemija v resnici končala. Kako vi vidite našo novo realnost?

Mislim, da bo moralo naše življenje iti v dve smeri. V prvi bo moral vsak posameznik še toliko bolj skrbeti za svoje zdravje in se tega zavedati, saj smo doslej, v tem hitrem tempu življenja, na to velikokrat pozabili. Posameznika bo treba nekako motivirati za takšno ravnanje. Medicinska stroka pa se bo morala še bolj potruditi, okrepiti in poskrbeti tudi za nove oblike komunikacije z bolniki. Po drugi strani pa se bomo morali vsi skupaj nekako naučiti živeti s to novo realnostjo. Morali se bomo navaditi na nošenje mask, na pomen fizične distance, predvsem pa bomo morali več denarja vložiti v zdravstvo, izboljšati pogoje dela zdravstvenih delavcev in ga bolj primerno ovrednotiti. Strokovna raven slovenskega zdravstva je, v primerjavi z drugimi državami, že zdaj precej visoka, zato bi bilo škoda, da bi jo zaradi spremenjenih razmer izgubili.