Povzeto po članku prim. Matije Cevca, dr. med., iz revije Za srce.

“Moram reči, da ste me s tem vprašanjem spravili v zadrego. Seveda obstajajo naravni pripravki, ki naj bi učinkovito zniževali holesterol, a je odgovor na vprašanje, katerega priporočiti, precej težaven. Že dolgo velja, da naj bi maščobne kisline omega 3 zniževale holesterol. To pa žal ni čisto res. Zaužitje 3 do 4 g maščobnih kislin omega 3 pomembno zniža raven trigliceridov v krvi (do 45 %), a na žalost lahko taki odmerki maščobnih kislin tudi pomembno zvišajo raven holesterola LDL (do 30 %), če sočasno ne jemljemo še statinov.”

Zelo priljubljeni so pripravki z rdečim kvašenim rižem, za katere so v raziskavah dokazali, da lahko z njimi znižamo holesterol. V metaanalizi na Kitajskem opravljenih dvojno slepih raziskav so dokazali učinkovitost, saj so skupni holesterol znižali za 16 do 44 %, holesterol LDL pa za 22 do 32 %. V dvojno slepi s placebom nadzorovani raziskavi so pri bolnikih s srčnim infarktom, ki so na dan zaužili 2,4 g rdečega kvašenega riža, v 7 letih dosegli kar 45-odstotno zmanjšanje srčno-žilne ogroženosti. A to velja le za tiste izdelke, ki vsebujejo tako imenovani monakolin K, kar v farmaciji imenujemo lovastatin.

Težava je v tem, da se pripravki z rdečim kvašenim rižem prodajajo kot prehranski dodatki, pri katerih ni nikakršnega nadzora, ali dejansko vsebujejo lovastatin in koliko ga vsebujejo. Tudi pri istem proizvajalcu se lahko vsebnost te učinkovine razlikuje, tako da je v pripravku od vsega 0,1 mg pa do 10,9 mg lovastatina – 100-kratna razlika v vsebnosti pa seveda pomeni, da je lahko kupljeni pripravek popolnoma neučinkovit ali pa ima nekaj učinka (lovastatin je načeloma dokaj šibek statin). Poleg tega so v kitajskih raziskavah uporabili bistveno večje količine rdečega riža (2–3 g), kot jih vsebujejo pripravki, ki jih prodajajo pri nas (večinoma okoli 300 mg). Tako je učinkovitost pri nas prodajanih pripravkov zelo vprašljiva.

Tudi za pripravke z izvlečkom artičoke trdijo, da so učinkovito sredstvo, saj vsebujejo inulin (oligosaharid), ki naj bi zniževal maščobe, in polifenole, ki delujejo antioksidativno. Vendar pa je težava, da poznamo prek 140 vrst artičok, ki se zelo razlikujejo po vsebnosti inulina in polifenolov. Poleg tega je pomembno, iz katerega dela artičoke je narejen izvleček (izvleček iz listov je bistveno boljši kot tisti iz drugih delov rastline), kje je artičoka rasla, kdaj je bila nabrana itd. Ker nad prehranskimi dodatki ni nadzora, ni jasno, kaj preparati iz artičok vsebujejo – večinoma se kupi »maček v žaklju«.

Spet drugi priporočajo polisaharid hitosan, ki ga najdemo v zunanjem skeletu členonožcev, kot so pajki in raki, in ki naj bi v črevesju vezal maščobe ter tako zniževal holesterol v krvi. Prepričljivih dokazov o učinkovitosti za zdaj ni. Dokazano pa je, da zaužitje 2 do 3 g fitosterolov ali fitostanolov na dan holesterol LDL zniža za 7 do 10 %. Tako tudi evropske smernice za obravnavanje dislipidemij predlagajo razmislek o njihovi uporabi pri osebah s hiperholesterolemijo in blago do zmerno srčno-žilno ogroženostjo, ki lipolitičnih zdravil še ne potrebujejo, ter kot dodatek k lipolitičnim zdravilom pri zelo ogroženih osebah.

Iz povedanega je jasno, da ni mogoče priporočiti prav nobenega od pripravkov, ki jih pri nas prodajajo kot prehransko dopolnilo za zdravljenje dislipidemij (izjema je margarina, ki ji je dodan rastlinski sterol). Vsaj po meni znanih podatkih ni (razen za margarino z dodanimi fitosteroli) niti za enega od teh pripravkov dokazano, da učinkovito znižujejo holesterol, čeprav vsi proizvajalci zatrjujejo, da so njihovi izdelki nadvse učinkoviti in varni. Vse te pripravke, ki kupce zavajajo z lažnimi zagotovili o učinkovitosti, bi pravzaprav morali umakniti iz prodaje, saj je v skladu z evropsko direktivo o prehranskih dopolnilih prepovedano uporabljati zdravstvene trditve (znižuje holesterol oz. čisti žile je nedvomno zdravstvena trditev), ki niso podkrepljene z ustrezno in neoporečno raziskavo.

prim. Matija Cevc, dr. med.