Sodobni čas je prinesel nove vzorce življenjskega sloga, ki vključujejo tudi prehranske navade.
Sodobni čas je prinesel nove vzorce življenjskega sloga, ki vključujejo tudi prehranske navade. Hitrejši življenjski utrip je prinesel hitro prehrano, ki je skoraj praviloma izjemno kalorična in bogata z nezdravimi nasičenimi maščobami in prostimi ogljikovimi hidrati. Skupaj s telesno nedejavnostjo, torej manjšo porabo energije, povzroča povečanje telesne teže in debelost pri vedno mlajših ljudeh in to tako pogosto, da govorimo o epidemiji debelosti. Debelost je ne glede na druge dejavnike tveganja povezana z ateroskleroznimi spremembami žilja ter boleznimi srca in žilja, kot so miokardni infarkt, možganska kap in periferna arterijska bolezen (predvsem spodnjih okončin).
Vpliv hrane na krvne maščobe
Že vrsto let intenzivno raziskujejo vpliv različnih vrst hrane na krvne maščobe. Včasih so menili, da mastna hrana in vidni maščobni delci (npr. mastno meso, ocvirki, slanina) zvišujejo holesterol, vendar je resnica nekoliko drugačna.
Vidne maščobe
Vidne maščobe najbolj vplivajo na zvišanje trigliceridov, njihov vpliv na »slabi« holesterol LDL, ki je najbolj odgovoren za nastanek bolezni srca in žilja, pa je manj izrazit. Nanj pa bolj vplivajo:
- mlečni izdelki, ki vsebujejo veliko mlečnih maščob (npr. maslo mileram, kajmak, mastni siri),
- pogosto uživanje jajc, še posebej rumenjaka, in
- ocvrta hrana.
Dosledna sprememba prehranskih vzorcev lahko zniža holesterol LDL za okrog 10 %. Seveda je zelo pomembno tudi omejevanje hrane, bogate z vidnimi maščobami, ki najbolj vplivajo na raven trigliceridov. Ti so bili dolgo časa zapostavljeni, ko se je govorilo o poteh nastanka ateroskleroze oziroma zožitve v žilah. Sodobne raziskave pa potrjujejo, da prav tako pomembno vplivajo na razvoj bolezni srca in žilja.
Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so pomemben vir energije, »gorivo«, zato prehranska priporočila svetujejo, da iz njih pridobimo okrog 60 % energetskih potreb. Pomembni so zdravi, t. i. sestavljeni ogljikovi hidrati, ki so v zelenjavi, stročnicah, sadju in manj procesiranih žitih. Zato je bolj zdrav polnozrnati kruh kot beli, polnozrnate testenine in podobno. Druga vrsta, t. i. enostavni ogljikovi hidrati, so v sladkanih pijačah, sladkarijah in procesiranih slanih prigrizkih (čipsi, krekerji ipd.). Taki izdelki slabo vplivajo na urejanje krvnega sladkorja, energetsko so zelo bogati, večinoma pa brez kakovostnih sestavin, zato jih označujemo kot »prazne kalorije«. Telo višek energije, ki jo dobimo iz teh izdelkov, skladišči v obliki trigliceridov.
Alkoholne pijače
Alkoholne pijače so podobno problematične, saj so tudi produkti presnove alkohola ogljikovi hidrati, ki se skladiščijo v obliki trigliceridov. Trigliceridov v krvi torej ne zvišuje le hrana z vidnimi maščobnimi delci, temveč tudi sladkarije in alkohol.
Kaj pa dieta za zniževanje holesterola?
V zadnjih letih se pojavljajo različni načini prehranjevanja, od različnih vrst vegetarijanske in veganske prehrane, ketodiete, diete z malo ogljikovih hidratov in veliko maščob (angl. low carbohydrates high fat, LCHF) do paleodiete.
Kot najbolj uravnotežen se priporoča sredozemski način prehranjevanja – vsakdanje uživanje sveže zelenjave in sadja, polnozrnatih žit, pesti oreščkov, zmerne količine rib in perutnine, stročnic, jajc in mlečnih izdelkov ter zmanjšanje količine rdečega mesa. Glavna vrsta dodane maščobe je oljčno olje. Namesto dosoljevanja se uporabljajo sredozemske začimbe.
Tako prehranjevanje pozitivno vpliva na uravnavanje krvnih maščob. Sveže sadje, zelenjava in stročnice so bogati z vlakninami, ki onemogočajo vsrkavanje večje količine maščob v črevesju. Pest oreščkov, ki so sicer zelo kalorični, vendar vsebujejo predvsem zdrave maščobe, zviša »dobri« holesterol HDL, ki ščiti stene srca in žil. Če jemo manj rdečega mesa, zmanjšamo vnos vidnih maščob, s čimer posledično znižujemo trigliceride. Morske ribe so bogate z maščobnimi kislinami omega 3, ki ugodno vplivajo na zniževanje holesterola LDL. Oljčno olje zaradi antioksidativnih in protivnetnih lastnosti zmanjšuje škodljive učinke v presnovi holesterola LDL, ima pa še številne druge ugodne učinke.
Posameznikom, pri katerih so že dokazali naplastitve v žilnih stenah ali so že doživeli srčno-žilni dogodek (miokardni infarkt, možgansko kap, ishemijo žil spodnjih okončin), še posebej priporočamo sredozemski način prehranjevanja, saj pozitivno učinkuje tako na uravnavanje krvnih maščob kot tudi krvnega sladkorja, krvnega tlaka in telesne teže.
S spremembo življenjskega sloga in zdravili, ki pomagajo uravnavati dejavnike tveganja, skušamo zmanjšati tveganje za nastanek prvega oziroma naslednjega srčno-žilnega dogodka in izboljšati kakovost življenja vsakega posameznika.
dr. Marko Novaković, dr. med.
