Povzeto po članku prim. Matije Cevca, dr. med., iz revije Za srce.

Pred kratkim je na eno od spletnih strani prispelo vprašanje, ali lahko ob jemanju statinov za zdravljenje zvišanega holesterola nastanejo strdki, saj kljub enoletnemu jemanju ostaja holesterol LDL (t. i. slabi holesterol) še vedno visok. Eden od bralcev je odgovoril, da je za znižanje holesterola smiselno opustiti žitno moko, industrijski sladkor in rafinirana rastlinska olja ter povečati uživanje zdravih živalskih maščob.

V tem vprašanju (in »nasvetu« bralca) se zrcali dokaj pogost strah oseb s hiperlipidemijo glede posledic statinov in zvišanega holesterola. Skrb vzbuja popolnoma napačen oziroma celo škodljiv nasvet, kakršnih različni »poznavalci« in glasniki tako imenovane zdrave prehrane na spletu objavijo ogromno.

Če začnemo na začetku. Raven holesterola se po eni strani uravnava z različnimi genetsko pogojenimi mehanizmi (npr. poligensko dislipidemijo, družinsko hiperlipidemijo), po drugi strani pa nanjo vplivajo tudi številni zunanji dejavniki, kot so bolezni (npr. hipotiroidizem, sladkorna bolezen, nefrotski sindrom, anoreksija), zdravila (npr. nekateri hormoni, blokatorji beta) in ne nazadnje življenjske, zlasti prehranske navade. Debelost je zelo pogost razlog za tako imenovano kombinirano dislipidemijo. Pri genetsko pogojenih dislipidemijah je holesterol LDL pogosto izrazito zvišan. Z velikimi odmerki najučinkovitejših statinov ga je mogoče znižati do 55 %. Če je že izhodiščna vrednost tega lipoproteina 5,0 mmol/l ali več, je jasno, da je samo s statinom ne bomo mogli ustrezno zmanjšati. Zato se v takih primerih odločimo za kombinirano zdravljenje in predpišemo zdravilo, ki zavira prehajanje holesterola v telo (ezetimib), s čimer znižamo holesterol LDL za dodatnih do 25 %.

V zadnjih letih v upravičenih primerih predpišemo še tretje zdravilo, ki deluje na beljakovino PCSK9, in lahko tako znižamo holesterol LDL še za do 65 %. Ob sočasnem jemanju vseh teh zdravil se lahko holesterol LDL glede na izhodišče zniža kar za do 85 %. Pomembno je tudi, za kako dolgo se zniža. Tako se na primer ob 5-letnem znižanju holesterola LDL za 1,0 mmol/l zmanjša tveganje za srčno-žilne dogodke za 22 %, če tako znižanje traja 12 let, pa za 33 %. Če pri zelo visoko ogroženih osebah znižamo holesterol LDL za 2,5 mmol/l, lahko v 5 letih preprečimo kar 146 večjih srčno-žilnih dogodkov oziroma 46 smrti. Seveda je zaželeno, da holesterol LDL čim bolj znižamo.

Raziskave kažejo, da se pri osebah, pri katerih je holesterol LDL pod 1,8 mmol/l, napredovanje ateroskleroze praktično ustavi, pri številnih pa aterosklerotične spremembe celo nazadujejo. Nedvomno je koristno tudi že manjše znižanje holesterola.

Ker je gospa, ki je poslala vprašanje, doslej jemala le statin, pri čemer ni navedla, katerega in v kakšnem odmerku, bi se morda holesterol že s prilagoditvijo odmerka in vrste statina zadovoljivo znižal, po potrebi pa bi lahko dodali še druga zdravila. Visokoučinkovita statina, s katerima lahko dosežemo zgoraj navedeno znižanje, sta atorvastatin in rosuvastatin.

Statini na nastajanje strdkov ne vplivajo. Z njimi ni neposredno povezan niti holesterol. Je pa visoka raven holesterola v krvi povezana z razvojem aterosklerotičnih plakov in tudi z vnetnim dogajanjem v žilni steni in plaku (oksidacijsko spremenjeni LDL spodbuja vnetnice in vnetno dogajanje). To lahko posredno vpliva na nastanek strdka, če z vnetjem povezani procesi povzročijo razpok aterosklerotičnega plaka in posledično nastanek strdka na tem mestu.

Ob tem zelo skrbi »nasvet«, da naj bi holesterol znižali z »zdravimi živalskimi maščobami« oziroma dieto z malo ogljikovimi hidrati in veliko maščobami (Low Carb, High Fat – LCHF). Dokazano je, da dieta LCHF ne znižuje holesterola v krvi, ampak ga izrazito zvišuje. V eni od raziskav se je že po 3-tedenski dieti LCHF holesterol zvišal za 44 %. Dokazano je tudi, da taka dieta povzroči hude in ogrožajoče spremembe črevesne flore (mikrobioma). Nasvet o uporabi »zdravih živalskih maščob« je prav tako skrajno nenavaden in problematičen. Kaj sploh so zdrave živalske maščobe? Je to zaseka, mast, maslo, morda ocvirki?

Žal je splet poln takih bizarnih nasvetov oseb brez ustreznega znanja, ki se razglašajo za poznavalce. Zato je nujno opozorilo, da se je treba pri iskanju nasvetov na spletu izogibati stranem različnih »poznavalcev« in vplivnežev, saj so polne polresnic, neresnic in modnih muh. Pogosto so tudi tržno naravnane, saj na njih skoraj vsi avtorji nasvetov kaj ponujajo ali prodajajo. Poiskati je treba spletne strani, ki jih urejajo in recenzirajo verodostojni strokovnjaki ali strokovne organizacije, ki si ne morejo in ne smejo privoščiti zavajajočih nasvetov in polresnic.

prim. Matija Cevc, dr. med.