Danes ni več dileme, da so prevelike količine holesterola neposredno vzročno povezane z razvojem srčno-žilnih bolezni, to so potrdile številne raziskave.

Posledice neukrepanja so lahko zelo hude, saj nezdravljenje neizbežno vodi v aterosklerozo žil in posledično v srčni infarkt, možgansko kap, ali pa v gangreno spodnjih okončin.

Slaba novica je, da so pri nas in tudi v večini razvitih držav prav omenjene bolezni glavni vzrok za umiranje prebivalstva. Dobra novica pa je, da se je zoper visok holesterol in razvoj srčno-žilnih bolezni z ustreznim življenjskim slogom ter s pomočjo sodobne medicine in farmacije že zelo dobro preventivno zaščititi.

Podatki iz nacionalnega programa primarne preventive pri boleznih srca in žilja v Sloveniji, ki obravnava zdravje ljudi, stare od 35 do 70 let, kažejo, da jih ima »kar 67 odstotkov, zvišano vrednost holesterola in to je zaskrbljujoče,« opozarja prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist kardiologije in predsednik Združenja kardiologov Slovenije, ki dodaja: »Še bolj pa nas skrbi podatek iz zadnje prevalenčne nacionalne raziskave o pogostosti ateroskleroznih bolezni, ki kaže, da je nenadna srčna smrt prvi, edini in zadnji simptom koronarne bolezni pri približno tretjini primerov. Raziskava, ki so jo opravili med koronarnimi bolniki, zdravljenimi v UKC Ljubljana, je pokazala, da se po urejenosti LDL holesterola med državami EU sicer lahko uvrstimo v zgornjo tretjino, pa vendar ugotavljamo, da ima več kot 60 odstotkov Slovenk in Slovencev povišane vrednosti.« Te alarmantne številke je potrdila tudi zadnja obsežna raziskava programa CINDI. »V naši državi smo že naredili veliko dobrega na področju zdravstva. V zadnjih 15 letih se je umrljivost zaradi bolezni srca in žilja zmanjšala, še zlasti pri boleznih povezanih z aterosklerozo. Imamo sicer več kroničnih bolnikov, absolutno število smrti ostaja enako, ampak zaradi teh bolezni v enem letu umre 1400 ljudi manj, kot jih je v preteklosti. Ugotavljamo, da 700 ohranjenih življenj lahko pripišemo preventivi, drugih 700 pa boljši medicinski pomoči, ko že pride do zapleta. Nobene potrebe ni, da zvišan holesterol vzame toliko življenj,« poudarja prof. dr. Fras. Laična javnost zelo dobro pozna dve vrsti holesterola, t. i. dobri holesterol HDL (high density lipoproteins) in t. i. slabi holesterol LDL (low density lipoproteins). Do težav pride, ko je slabega v krvi preveč, saj se razvije hiperholesterolemija.

Raziskave kažejo, da smo odločno premalo seznanjeni s tem, kaj pomenijo povečane vrednosti, ki jih pokaže laboratorijska meritev. Pogosto nas streznijo šele prvi zapleti.

Preveč holesterola v krvi povzroči nastanek oblog v žilnih stenah, kar pospeši razvoj ateroskleroze, zelo nevarnega procesa, ki močno ogrozi naše zdravje, pogosto tudi življenje. »Približno polovico aterosklerotičnih bolezni lahko neposredno pripišemo moteni presnovi LDL holesterola, ki je neke vrste presnovna smet,« razloži prof. dr. Borut Jug, dr. med., specialist kardiologije s Kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana in nadaljuje: »Samo v eni tretjini primerov se simptomi pokažejo, lahko jih prestrežemo v družinski medicini in kardiologiji, eno tretjino jih v obliki infarktov odkrijejo in razmeroma pravočasno rešijo invazivni kardiologi, ena tretjina pa se jih zaključi z nenadno srčno smrtjo. Z vsakim milimolom LDL holesterola, ki nam ga uspe oklestiti, tveganje zapletov znižamo. Pomembna je redna telesna aktivnost, pozornost pri prehrani, izogibanje stresu in tobačnim izdelkom, seveda pa ne smemo pozabiti na pomen rednega zdravljenja s statini, ki so nadgradnja življenjskega sloga. Zaradi bolezni srca in žilja, ki so povezane z aterosklerozo, v bolnišnicah vsako leto zdravimo 10.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije. Stroka zato resno opozarja na izreden pomen zgodnjega odkrivanja in obvladovanja povečanih vrednosti holesterola. Na Finskem, denimo, se je zaradi spremenjenega načina življenja bistveno zmanjšalo število oseb s povečano vsebnostjo maščob v krvi, hkrati pa sta se opazno zmanjšali tudi obolevnost in umrljivost zaradi ateroskleroznih zapletov.«

Dislipidemije, odkloni pri količini holesterola v krvi, niso ravno redka presnovna motnja, zato bi bilo koristno, da bi vsak odrasel človek vedel, koliko ga ima. »Zelo pomembno je, da poznamo svoje vrednosti holesterola in da se o njih posvetujemo z zdravnikom. Ugotavljamo, da si ljudje pogosto niti ne predstavljajo, kako hude bolezni se lahko razvijejo zaradi hiperholesterolemije. Človek si lahko nekako predstavlja, da možganska kap nastane, če se kakšna od žil zamaši, da odmre noga, če se to zgodi na njej, pri srcu pa se zatakne,« izkušnje iz prakse povzame asist. dr. Miha Čerček, dr. med., specialist kardiologije, s Kliničnega oddelka za kardiologijo na UKC Ljubljana. »Ljudje mislijo, da je srce pač črpalka, v kateri je kri vedno prisotna in ne razumejo, zakaj je te po srčnem dogodku v njem nenadoma premalo. Kri, ki je v srcu, zadošča le za prekrvavitev enega notranjega milimetra debeline stene srca, ki je običajno debela od devet do deset milimetrov. Zato za normalno delovanje potrebujemo dodatne žile, tri koronarne arterije, ki se nahajajo na površini srca, so pa zelo izpostavljene aterosklerozi. Če se zamaši ena, del srca pod njo odmre. Takšno žilo je treba odpreti v najkrajšem možnem času in vstaviti opornico, da bi omejili obseg nekroze. Posameznik, ki doživi srčni infarkt, naj bi v 60 minutah prišel v stik s strokovno medicinsko ekipo. Zelo se moramo potruditi, da potem pacientu razložimo naravo bolezni in s tem povezane dejavnike tveganja, pri katerih je prav LDL holesterol eden od najpomembnejših. Pri aterosklerozi se z njegovim kopičenjem ob pomoči vnetnih celic v steni koronarnih in drugih arterij tvorijo aterosklerotični plaki. Še posebej nevarni so t. i. nestabilni, za katere je značilen zelo tanek vezivni pokrov, ki nakopičene maščobe in vnetne celice v steni arterij loči od krvi. Ta vezivni pokrov zlahka poč, že ob nenadnem porastu krvnega tlaka, na primer, pri telesnem naporu ali pri psihičnem stresu. Strokovno govorimo o rupturi aterosklerotičnega plaka. Maščobna sredica plaka pride v stik s krvjo, kar povzroči takojšnjo aktivacijo krvnih ploščic, trombocitov, ki se začnejo zlepljati. Nastane krvni strdek, ki lahko zelo hitro zamaši koronarno arterijo. Prav zato je zdravljenje usmerjeno predvsem v zniževanje serumske ravni holesterola LDL, s čimer želimo upočasniti nastajanje aterosklerotičnih plakov. Dokazano je, da zdravljenje s statini zmanjša vsebnost maščob v aterosklerotičnem plaku in povzroči nastanek debelejše vezivne ovojnice.«

Zdravniki za zdravljenje hiperholesterolemije torej najpogosteje predpišejo statine, ki uspešno preprečujejo bolezni srca in žilja, milijoni bolnikov po svetu jih jemljejo že več kot tri desetletja. Narejenih je bilo veliko raziskav, v katerih so potrdili varnost in učinkovitost teh zdravil. Dokazano je, da upočasnijo napredovanje ateroskleroze in celo spodbudijo njeno nazadovanje. Holesterol LDL lahko znižajo do 60 odstotkov, hkrati pa precej, v povprečju za tretjino ali več, zmanjšajo tudi pogostost klinično pomembnih srčno-žilnih dogodkov in skupno umrljivost. Pomembno je, da jih bolniki redno jemljejo, vendar ljudje v zadnjem času zaradi negativnih statinskih kampanj in zavajajočega oglaševanja alternativnih preparatov za zniževanje holesterola signifikantno opuščajo zdravljenje z njimi in se ne zavedajo tveganja, ki jih prinašajo te odločitve.

»Ta zdravila so bila deležna ogromnega števila raziskav, ki kažejo njihovo učinkovitost pri znižanju LDL holesterola, preprečevanja infarkta, možganske kapi in tudi varnost v smislu razmeroma nizkega tveganja za pojav neželenih učinkov. Določeni stranski učinki so zelo subjektivni, raziskave so pokazale, da je njihova pojavnost le odstotek višja kot pri placebu. V primeru pojava neželenih stranskih učinkov pri statinih pacientu lahko prehodno spremenimo odmerek, vrsto zdravljenja, uvedemo lahko drugo zdravilo, nikoli pa ni priporočljivo zdravljenja prekiniti. Neka danska raziskava je pokazala, da zaradi negativnih informacij o statinih, kar sedem odstotkov pacientov opusti zdravljenje, kar 30 odstotkov jih potem utrpi infarkt,« svari prof. dr. Jug.

Kako pa stroka gleda na zdravljenje hiperholesterolemije z alternativnimi pripravki, ki so na voljo v prosti prodaji? Prof. dr. Borut Jug odgovarja: »Podatki kažejo, da so ti pripravki preslabo nadzorovani. Izkazalo se je, da ne vemo, koliko določene učinkovine sploh vsebujejo. Za zdravnika je povsem nesprejemljivo, da ne ve, ali pripravek vsebuje 0,1 ali sto miligramov. To je namreč razpon, ki je bil evidentiran v eni od raziskav. Tudi Evropska komisija je izdala opozorilo, da ni ustrezne kakovostne kontrole nad alternativnimi pripravki, da je v njih lahko veliko kontaminantov, ki so precej nevarni. Prepričan sem tudi, da v Sloveniji vendarle imamo zdravstveni sistem, ki vsakomur, ki zdravila potrebuje, to omogoča na breme zdravstvene zavarovalnice. Nobenega smisla ni, da si pacienti oškodujejo žep še z dodatnimi pripravki, ki niso poceni, zanje morajo odšteti do 60 evrov na mesec. Bolje bi bilo, če bi ta denar investirali v program telesne vadbe, na primer, ali v kakšno drugo stvar, ki je dokazano učinkovita.«

Glavni poudarki pri hiperholesterolemiji so torej usmerjeni v zgodnje odkrivanje presežnih vrednosti, v pravočasno in ustrezno ukrepanje in v resnost obravnave vseh mogočih posledic. »Ljudje smo zanimivi. Dokler ne zbolimo, se nam zdi zdravje povsem samoumevno. Ko pa se to zgodi, se razblinijo iluzije, da vse zmoremo, izgubimo občutek varnosti, zavemo se, da smo tudi mi umrljivi,« ugotavlja Dragica Resman, dr. med., specialistka psihiatrije iz Psihiatrične bolnišnice Begunje, ki ima ogromno izkušenj pri delu z bolniki v slovenskem koronarnem društvu. Opozori še na eno dejstvo: »Strah za življenje je običajno največji v prvih dneh po akutnem žilnem dogodku, kasneje prevladujeta strah pred zapleti in ponovitvijo, ter strah pred neprijetnimi dolgotrajnimi posledicami. Nič ni narobe, če človek bolezen vzame resno, se malo ustavi in vpraša, kako je prišlo do nje in za koga bije njegovo srce, ter se odloči za bolj zdrav življenjski slog. Veliko ljudi kasneje pove, da jih je bolezen naučila ceniti življenje, da več časa namenijo sproščujočim aktivnostim, svoji družini in prijateljem, da bolj skrbijo za zdravo prehrano in fizično aktivnost kot pred neljubim dogodkom. Bolj redno hodijo na zdravniške preglede in se držijo zdravnikovih navodil glede zdravil. Vmes pa so tudi taki, ki se pretirano bojijo zapletov, nekateri celo zdravil, in zdravniku sploh ne povedo, da jih v resnici ne jemljejo. Zato je zelo pomembno, da bolniku damo ustrezne informacije, mu pojasnimo bolezen in pomen zdravljenja, saj je to ključno za ohranjanje kakovosti življenja. Ljudem po takšnih dogodkih moramo pomagati urediti stvari v glavi, da bodo realno gledali na bolezen. Tudi psihični dejavniki namreč lahko vplivajo na raven holesterola in na arterijski pritisk. Kadar se pri zdravljenju kaj zatika, je treba pomisliti tudi na možnost, da so lahko ovira prav pretirani strahovi in depresija. V takšnih primerih je najbolje, če pacienta hkrati obravnavata kardiolog in psihiater. S psihoterapijo ljudi lahko zelo motiviramo za spremembo življenjskega sloga, seveda pa morajo nujno sprejeti tudi zdravljenje, ki jim ga svetuje kardiolog.«

Zgornje besedilo je povzetek sporočil novinarske konference Združenja kardiologov Slovenije. Strokovnjaki želijo ozaveščati čim širšo javnost o pomenu spremljanja in zdravljenja povišanih vrednosti holesterola.

Tako je možno preprečiti ogromno število srčno-žilnih zapletov in ohraniti vsaj 700 dragocenih življenj na leto.

Združenje kardiologov Slovenije ozavešča laično javnost o tej tematiki tudi v projektu Za kaj ti bije srce?.