Dve tretjini odraslih Slovencev imata zvišan holesterol LDL, ki je eden najbolj ogrožajočih dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete.

Večina holesterola ne pride v telo s hrano

Večina holesterola nastaja v jetrih, telo pa holesterol dobi tudi iz živil živalskega izvora, kot so mlečni izdelki, meso in jajca. To pomeni, da tudi če bi jedli samo hrano, ki ne bi vsebovala holesterola, bi naše telo še vedno proizvedlo 1000 mg holesterola, ki jih potrebuje za prebavo, razvoj celic ter proizvodnjo vitaminov in hormonov.

Zaželene vrednosti LDL-holesterola niso pri vseh enake

Bolnike glede na dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni delimo v 4 skupine: z majhnim, zmernim, velikim in zelo velikim tveganjem. Temu so prilagojene tudi mejne vrednosti holesterola LDL (< 3 mmol/l, < 2,6 mmol/l,   < 1,8 mmol/l, < 1,4 mmol/l), tako da je ciljni holesterol LDL, ki ga skušamo doseči, nižji, če je bolnik bolj ogrožen.

Že Mona Lisa naj bi imela zvišan holesterol

Na Moni Lisi, domnevnem portretu takrat 25-letne Lise Gherardini, ki ga je v 16. stoletju naslikal Leonardo da Vinci, je po teoriji medicinskih strokovnjakov na obrazu in še posebno okoli oči moč opaziti maščobne tvorbe, kar naj bi kazalo na zvišano vrednost holesterola v krvi.