Zdravljenje
visokega krvnega tlaka

13. maj, 2019

Izvedeli ste, da je vaš krvni tlak previsok. Kaj lahko storite?

Vsekakor ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, saj v tem primeru čas ni naš zaveznik in ne »celi« visokega krvnega tlaka. Zavedati se morate, da visok krvni tlak škoduje vašemu zdravju in da je lahko tudi usoden. Zato ga morate čim prej znižati. Ciljna vrednost je 140/90 mm Hg.

Vzroka za zvišan krvni tlak večinoma ne poznamo, zato bolezni ne moremo dokončno pozdraviti. Zdravimo pa jo lahko s spremembo življenjskega sloga in z zdravili. Sprememba življenjskega sloga pomeni zmanjšanje telesne teže, primerno telesno dejavnost, prenehanje kajenja, omejitev soli v prehrani in omejitev pitja alkoholnih pijač. Če ti ukrepi ne zadoščajo, nam zdravnik predpiše zdravila za znižanje krvnega tlaka. Pogosto je treba jemati več zdravil. Zdravnik nam lahko predpiše tudi zelo učinkovita kombinirana zdravila, ki v eni tableti združujejo več zdravilnih učinkovin. S tem se zmanjša število tablet, ki jih moramo vzeti vsak dan, zato je zdravljenje enostavnejše. Če jih redno jemljemo, dokazano zmanjšajo možnost za srčno-žilne zaplete in s tem preprečijo najhujše. Zelo pomembno je, da upoštevamo zdravnikove nasvete.

»Za zdravljenje arterijske hipertenzije največkrat uporabljamo zdravila s podaljšanim učinkom, da bi jih bolnik lahko jemal le enkrat na dan in bi bilo jemanje zanj čim bolj enostavno in ga ne bi obremenjevalo pri vsakodnevnih aktivnostih. Ker večina bolnikov za uspešen nadzor tlaka potrebuje več kot eno zdravilo, se število tablet lahko zelo poveča, kar poslabša sodelovanje pri zdravljenju. Zato imamo na voljo fiksne kombinacije zdravil, kjer sta v eni tableti združeni dve zdravili ali celo tri, kar zelo poenostavi režim zdravljenja, zato je tudi bolnikovo sodelovanje boljše. Seveda opažamo, da se ljudje bojijo neželenih učinkov zdravil in predvsem tega, kako bo dolgoletno jemanje vplivalo na njihova jetra in ledvice. Zato je prav, da se z zdravnikom pogovorijo o načinu nadzorovanja hipertenzije ter koristih rednega in dolgotrajnega jemanja zdravil. V ambulanti se velikokrat srečamo z ljudmi, ki so zdravljenje zaradi strahu sprva opustili, nato pa so prišli k nam po preživetem dogodku, npr. po srčnem infarktu ali možganski kapi, ko je bila kakovost njihovega življenja že močno okrnjena.«

Dr. Doc. Jana Brguljan – Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKC Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo