Višji holesterol LDL – večja škoda v naših žilah

INTERVJU:
dr. Mitja Krajnc, dr. med., specialist interne medicine v UKC Maribor

Študije so pokazale, da imata kar dve tretjini odraslih prebivalcev Slovenije zvišan holesterol, ki neusmiljeno napada žile, vodi v srčno-žilne zaplete in je eden od dejavnikov tveganja, ki nas najbolj ogrožajo. Prav nič ne boli niti ga ne vidimo, zato se ga pogosto sploh ne zavedamo, dokler ni pozno ali celo prepozno. Med pandemijo covida-19 je dostop do zdravnikov otežen in po podatkih stroke nastajajo velike zamude pri obravnavi. Kardiologi se zelo bojijo, kaj bo pokazala prihodnost. O tem in o nujnih ukrepih, ki nas lahko obvarujejo pred hudimi posledicami visokega holesterola LDL, smo se pogovarjali z dr. Mitjo Krajncem, specialistom interne medicine na Oddelku za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor.

Običajno se preslabo zavedamo, kaj pomeni zvišan holesterol, ki ga pokažejo laboratorijske meritve. Pogosto nas streznijo šele prvi zapleti, ko je ateroskleroza že v napredovali fazi. Kdaj, kako in zakaj se v naših žilah začne ta proces?

Zvišan holesterol, pri čemer je najpomembnejši t. i. slabi holesterol LDL, je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so posledica ateroskleroze. Te so v Sloveniji še vedno med najpogostejšimi vzroki za smrtnost. Pri aterosklerozi v arterijah nastajajo maščobne obloge, plaki. Postopno se lahko večajo in brazgotinijo, kar omeji pretok krvi skozi žilo, lahko pa tudi počijo, pri čemer nastane krvni strdek, ki povzroči srčno ali možgansko kap. Dlje in bolj kot je holesterol LDL zvišan, večja je škoda na žilah. Pri tem so pomembni tudi drugi dejavniki tveganja, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, dedna obremenjenost, kajenje in debelost. Če je prisotnih več dejavnikov hkrati, je večje tveganje za nastanek in napredovanje ateroskleroze. Ta napreduje s starostjo, začne pa se lahko že v otroštvu. S presejanjem, kot ga zadnja leta izvajajo slovenski pediatri pri petletnih otrocih, se veliko primerov hiperholesterolemije odkrije že zgodaj v otroštvu in uvede se ustrezna zdravstvena obravnava.

Številne raziskave so že potrdile, da so kronični bolniki s hipertenzijo in sladkorno boleznijo veliko bolj kot drugi ogroženi tudi zaradi hiperholesterolemije, ki velja za »tihega ubijalca«. Kakšna je vzročna povezava med temi boleznimi?

Sladkorna bolezen in njene predstopnje, zvišan krvni tlak, motnje presnove maščob in debelost se pri bolnikih pogosto pojavljajo skupaj kot simptomi ali znaki presnovnega, ali kot rečemo strokovno, metabolnega sindroma, ki ga v razvitem svetu diagnosticiramo pri pomembnem deležu ljudi. Stanje je povezano s povečano odpornostjo proti delovanju hormona inzulina oziroma z inzulinsko rezistenco, pa tudi z vnetjem in nagnjenostjo k pretiranemu strjevanju krvi. Vse to vodi v povečano srčno-žilno obolevnost in smrtnost. Seveda pa za vsako od navedenih stanj obstajajo tudi drugi vzroki.

Ljudje so še vedno prepričani, da se zvišan holesterol, posledični zapleti in srčno-žilne bolezni pojavljajo predvsem pri starejših, a novejše študije kažejo, da je zvišan holesterol pogost tudi pri mladih. Kaj so vzroki?

Kot ste omenili, se s hiperholesterolemijo ne srečujemo samo pri starejših. Vsekakor je zaradi tesne povezave s srčno-žilnimi boleznimi dobro, da zvišan holesterol odkrijemo čim prej. Pri otrocih in mladostnikih je lahko posledica različnih dejavnikov. Na nekatere, kot sta družinska hiperholesterolemija ali poligenska hiperholesterolemija različno hudih oblik, ne moremo vplivati, ker gre za dedni motnji. Visoke ravni krvnih maščob pa so lahko povezane tudi s stanji, kot so sladkorna bolezen, nekatere bolezni ledvic in jeter, nezadostno delovanje ščitnice, ali s pretiranim pitjem alkohola. Zelo pomembna je tudi prehrana, ki prepogosto vsebuje nezdrave količine nasičenih maščob in transmaščob. V nekaterih primerih lahko na raven holesterola pomembno pozitivno vplivajo zdrava in uravnotežena prehrana, telesna aktivnost in zmanjšanje čezmerne telesne mase.

Zelo pomembno je torej, da čim bolj zgodaj odkrijemo zvišan holesterol in uvedemo ustrezno zdravljenje. Na voljo so učinkovita in varna zdravila. Zakaj jih moramo redno jemati, tudi ko že dosežemo priporočene vrednosti? Kakšne izkušnje imajo vaši bolniki s kombiniranimi zdravili?

Že več kot dvajset let imamo na voljo zdravila za nižanje holesterola iz skupine statinov, s katerimi so pri različnih skupinah bolnikov opravili številne študije. Te so prepričljivo potrdile njihovo učinkovitost in varnost. Prav tako je vse več dokazov za učinkovitost novejših zdravil, ezetimiba in zaviralcev PCSK-9. Pri bolj ogroženih bolnikih, na primer pri tistih, ki so že doživeli srčno-žilni dogodek ali imajo veliko dejavnikov tveganja, je trajno jemanje zdravil izjemnega pomena, saj prispeva k izboljšanju izidov in prepreči veliko srčno-žilnih dogodkov. Pri njih si želimo doseči čim nižji holesterol LDL. Če bi zdravljenje prekinili, bi se holesterol hitro ponovno zvišal. Bolniki, ki potrebujejo več zdravil, imajo navadno raje kombinirano zdravilo, saj se tako zmanjša število tablet, ki jih morajo jemati, kar zdravljenje nekoliko poenostavi.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je pri tistih, ki opustijo zdravljenje, kar 30 % večja verjetnost za srčni infarkt ali možgansko kap. Drži? So pogosti še kateri drugi zapleti?

Drži. Prenehanje jemanja statinov pomembno poveča tveganje za srčno-žilne dogodke in posledično smrtnost. Velika večina ljudi statine prenaša brez neželenih učinkov, tako da ni pomembnih razlogov za prekinitev zdravljenja. Kdor razmišlja o prenehanju zdravljenja, se mora pred tem obvezno posvetovati z zdravnikom, sicer lahko zelo ogrozi svoje zdravje.

Medicinski članki se v zadnjem času v glavnem posvečajo covidu-19. Nekateri avtorji se sprašujejo tudi, ali je zvišan holesterol kako povezan s težjim potekom te bolezni. Kaj menite vi?

Pri ljudeh z družinsko hiperholesterolemijo, ki je podedovana motnja, je tveganje za zaplete in težji potek covida-19 verjetno povečano, ne glede na morebitne zaplete. Sicer pa je iz literature znano, da je tveganje za težji potek covida-19 povečano pri številnih bolnikih s stanji, ki so povezana z zvišanim holesterolom, na primer s srčno-žilnimi boleznimi, zvišanim krvnim tlakom, debelostjo in sladkorno boleznijo.

Pred pandemijo so zvišan holesterol pogosto odkrili na sistematskih pregledih, zadnji dve leti pa je teh manj. Za ljudi, stare okrog 50 let, ki niti ne pomislijo na holesterol, je odloženo zdravljenje lahko problematično. Kaj bi jim svetovali?

Kot sem že omenil, je pri holesterolu pomembno, kako dolgo in za koliko je zvišan. Zato vsi upamo, da se bodo čim prej ponovno vzpostavile preventivne zdravstvene dejavnosti, ki so zaradi akutne situacije s covidom-19 težje dostopne. Želimo si, da bi ljudi z zvišanim holesterolom čim prej prepoznali, še posebno bolj ogrožene, saj bi tako lahko preprečili številne dogodke. Vsekakor pa je v vsakem primeru koristen zdrav življenjski slog z uravnoteženo prehrano in rednim jemanjem zdravil, če je to potrebno.

Nihče si ne upa napovedati, kdaj se bo pandemija zares končala. Kje vidite rešitev? Kaj pa napovedujete glede srčno-žilnih bolezni v vaši regiji? Kaj bi se moral iz te izkušnje naučiti vsak od nas?

Ne pozabimo, da lahko na skrajšanje in omilitev pandemije pomembno vplivamo s cepljenjem proti covidu-19, ki je še posebno smiselno in pomembno pri bolj ogroženih ljudeh s pridruženimi boleznimi in pri starejših. Koristi cepljenja so bistveno večje od tveganja. Na žalost so srčno-žilne bolezni v vzhodni Sloveniji še vedno zelo pomemben zdravstveni problem. Da bi neugodne kazalnike izboljšali, moramo okrepiti preventivne programe ter izboljšati izobraževanje, sodelovanje in zaupanje bolnikov. V Sloveniji so dostopna vsa pomembna zdravila za zdravljenje hiperholesterolemije ter različni programi, povezani z uvajanjem zdravega življenjskega sloga in nefarmakološkimi ukrepi. Čeprav je pandemija za zdravstveni sistem in celotno družbo izjemno zahtevna, pa smo se iz nje naučili tudi veliko koristnega. Zelo smo napredovali na področju telezdravja, obravnave bolnikov na daljavo, ki je za marsikoga ustreznejša in dostopnejša. Uporaba mask je ugodno vplivala tudi na pojavnost drugih okužb dihal, zaradi česar se je manj ljudem poslabšalo stanje zaradi takih okužb. Cepiva so se znova pokazala kot koristno in učinkovito orodje za dobro ljudi. Številni so pokazali izjemno skrb za bližnjega ter potrdili, kako pomembni za zdravje so pristni človeški stiki in medsebojna pomoč. Po drugi strani pa nas lahko upravičeno skrbita zmanjšana dostopnost zdravstvene oskrbe in poslabšanje duševnega zdravja, ki je zelo pomemben del zdravja na splošno.