INTERVJU: dr. Mitja Krajnc, dr. med., specialist interne medicine v UKC Maribor
Študije so pokazale, da imata kar dve tretjini odraslih prebivalcev Slovenije zvišan holesterol, ki neusmiljeno napada žile, vodi v srčno-žilne zaplete in je eden od dejavnikov tveganja, ki nas najbolj ogrožajo. Prav nič ne boli niti ga ne vidimo, zato se ga pogosto sploh ne zavedamo, dokler ni pozno ali celo prepozno. O tem in o nujnih ukrepih, ki nas lahko obvarujejo pred hudimi posledicami visokega holesterola LDL, smo se pogovarjali z dr. Mitjo Krajncem, specialistom interne medicine na Oddelku za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor.
Običajno se preslabo zavedamo, kaj pomeni zvišan holesterol, ki ga pokažejo laboratorijske meritve. Pogosto nas streznijo šele prvi zapleti, ko je ateroskleroza že v napredovali fazi. Kdaj, kako in zakaj se v naših žilah začne ta proces?
Zvišan holesterol, pri čemer je najpomembnejši t. i. slabi holesterol LDL, je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so posledica ateroskleroze. Te so v Sloveniji še vedno med najpogostejšimi vzroki za smrtnost. Pri aterosklerozi v arterijah nastajajo maščobne obloge, plaki. Postopno se lahko večajo in brazgotinijo, kar omeji pretok krvi skozi žilo, lahko pa tudi počijo, pri čemer nastane krvni strdek, ki povzroči srčno ali možgansko kap. Dlje in bolj kot je holesterol LDL zvišan, večja je škoda na žilah. Pri tem so pomembni tudi drugi dejavniki tveganja, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, dedna obremenjenost, kajenje in debelost. Če je prisotnih več dejavnikov hkrati, je večje tveganje za nastanek in napredovanje ateroskleroze. Ta napreduje s starostjo, začne pa se lahko že v otroštvu. S presejanjem, kot ga zadnja leta izvajajo slovenski pediatri pri petletnih otrocih, se veliko primerov hiperholesterolemije odkrije že zgodaj v otroštvu in uvede se ustrezna zdravstvena obravnava.
Številne raziskave so že potrdile, da so kronični bolniki s hipertenzijo in sladkorno boleznijo veliko bolj kot drugi ogroženi tudi zaradi hiperholesterolemije, ki velja za »tihega ubijalca«. Kakšna je vzročna povezava med temi boleznimi?
Sladkorna bolezen in njene predstopnje, zvišan krvni tlak, motnje presnove maščob in debelost se pri bolnikih pogosto pojavljajo skupaj kot simptomi ali znaki presnovnega, ali kot rečemo strokovno, metabolnega sindroma, ki ga v razvitem svetu diagnosticiramo pri pomembnem deležu ljudi. Stanje je povezano s povečano odpornostjo proti delovanju hormona inzulina oziroma z inzulinsko rezistenco, pa tudi z vnetjem in nagnjenostjo k pretiranemu strjevanju krvi. Vse to vodi v povečano srčno-žilno obolevnost in smrtnost. Seveda pa za vsako od navedenih stanj obstajajo tudi drugi vzroki.
Ljudje so še vedno prepričani, da se zvišan holesterol, posledični zapleti in srčno-žilne bolezni pojavljajo predvsem pri starejših, a novejše študije kažejo, da je zvišan holesterol pogost tudi pri mladih. Kaj so vzroki?
Kot ste omenili, se s hiperholesterolemijo ne srečujemo samo pri starejših. Vsekakor je zaradi tesne povezave s srčno-žilnimi boleznimi dobro, da zvišan holesterol odkrijemo čim prej. Pri otrocih in mladostnikih je lahko posledica različnih dejavnikov. Na nekatere, kot sta družinska hiperholesterolemija ali poligenska hiperholesterolemija različno hudih oblik, ne moremo vplivati, ker gre za dedni motnji. Visoke ravni krvnih maščob pa so lahko povezane tudi s stanji, kot so sladkorna bolezen, nekatere bolezni ledvic in jeter, nezadostno delovanje ščitnice, ali s pretiranim pitjem alkohola. Zelo pomembna je tudi prehrana, ki prepogosto vsebuje nezdrave količine nasičenih maščob in transmaščob. V nekaterih primerih lahko na raven holesterola pomembno pozitivno vplivajo zdrava in uravnotežena prehrana, telesna aktivnost in zmanjšanje čezmerne telesne mase.
Zelo pomembno je torej, da čim bolj zgodaj odkrijemo zvišan holesterol in uvedemo ustrezno zdravljenje. Na voljo so učinkovita in varna zdravila. Zakaj jih moramo redno jemati, tudi ko že dosežemo priporočene vrednosti? Kakšne izkušnje imajo vaši bolniki s kombiniranimi zdravili?
Že več kot dvajset let imamo na voljo zdravila za nižanje holesterola iz skupine statinov, s katerimi so pri različnih skupinah bolnikov opravili številne študije. Te so prepričljivo potrdile njihovo učinkovitost in varnost. Prav tako je vse več dokazov za učinkovitost novejših zdravil, ezetimiba in zaviralcev PCSK-9. Pri bolj ogroženih bolnikih, na primer pri tistih, ki so že doživeli srčno-žilni dogodek ali imajo veliko dejavnikov tveganja, je trajno jemanje zdravil izjemnega pomena, saj prispeva k izboljšanju izidov in prepreči veliko srčno-žilnih dogodkov. Pri njih si želimo doseči čim nižji holesterol LDL. Če bi zdravljenje prekinili, bi se holesterol hitro ponovno zvišal. Bolniki, ki potrebujejo več zdravil, imajo navadno raje kombinirano zdravilo, saj se tako zmanjša število tablet, ki jih morajo jemati, kar zdravljenje nekoliko poenostavi.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je pri tistih, ki opustijo zdravljenje, kar 30 % večja verjetnost za srčni infarkt ali možgansko kap. Drži? So pogosti še kateri drugi zapleti?
Drži. Prenehanje jemanja statinov pomembno poveča tveganje za srčno-žilne dogodke in posledično smrtnost. Velika večina ljudi statine prenaša brez neželenih učinkov, tako da ni pomembnih razlogov za prekinitev zdravljenja. Kdor razmišlja o prenehanju zdravljenja, se mora pred tem obvezno posvetovati z zdravnikom, sicer lahko zelo ogrozi svoje zdravje.
Zvišan holesterol pogosto odkrijemo na sistematskih pregledih. Za ljudi, stare okrog 50 let, ki niti ne pomislijo na holesterol, je odloženo zdravljenje lahko problematično. Kaj bi jim svetovali?
Kot sem že omenil, je pri holesterolu pomembno, kako dolgo in za koliko je zvišan. Želimo si, da bi ljudi z zvišanim holesterolom čim prej prepoznali, še posebno bolj ogrožene, saj bi tako lahko preprečili številne dogodke. Vsekakor pa je v vsakem primeru koristen zdrav življenjski slog z uravnoteženo prehrano in rednim jemanjem zdravil, če je to potrebno.
