Pogosta vprašanja in odgovori

Zakaj je v sodobni kardiologiji holesterolu namenjena tolikšna pozornost, če je holesterol naravna in v celicah tako običajna spojina?

»Številne klinične in genetske raziskave, v katere je bilo vključenih na sto tisoče ljudi, v zadnjih nekaj desetletjih dokazujejo, da je koncentracija skupnega holesterola, predvsem pa holesterola LDL, v 10-letnem intervalu opazovanja neposredno in linearno povezana s pogostostjo srčno-žilnih dogodkov. Ali drugače – če vam na primer uspe zvišani holesterol LDL na kakršenkoli način znižati za 50 %, bo pri vas v naslednjih 10 letih 50 % manjša verjetnost, da boste doživeli srčni infarkt ali možgansko kap, kot pri vašem sosedu, ki mu ni uspelo znižati holesterola. Takšni srčno-žilni dogodki prinašajo tveganje za smrt in trajno invalidnost, vsak ponovni srčno-žilni dogodek pričakovano življenjsko dobo razpolovi.« dr. Dragan Kovačić, dr. med.

Ali je pomembno, da začnemo zvišan holesterol zdraviti čim prej?

»Da. Primerjava genetskih in statinskih raziskav kaže, da znižanje holesterola LDL za 1 mmol/l pri 20 letih privede do 3-krat večjega zmanjšanja tveganja za srčno-žilne bolezni kot enako znižanje pri 50 letih. Ali drugače – ni pomembno zgolj znižati holesterol LDL, ki napada žilno steno, ampak je treba sočasno tudi čim bolj skrajšati čas, ko je žilna stena izpostavljena zvišanemu holesterolu.« dr. Dragan Kovačić, dr. med.

Statini, zdravila za zniževanje vrednosti holesterola, so že nekaj časa žrtev precejšnje negativne kampanje, o njih se piše zelo enostransko. Kako ta zdravila vidite v svoji praksi?

»Imamo veliko dokazov iz kliničnih raziskav, pa tudi iz lastne prakse vemo, da so statini zdravila, ki znižujejo holesterol in s tem zmanjšajo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap pri obeh spolih, v vseh starostnih skupinah. Ta zdravila so bila predmet ogromnega števila raziskav, ki kažejo, da njihova učinkovitost daleč presega možne neželene učinke. Razumem pa paciente, da imajo zadržke, saj jemljejo tablete, da bi znižali nekaj, za kar sploh ne čutijo simptomov. Ves čas jim zato poskušamo razložiti, kakšne so koristi. Negativne kampanje nas pri tem ovirajo, zato se moramo zelo potruditi, da jim dajemo uravnotežene informacije. Toda o zavračanju ne moremo govoriti vsepovprek, večina pacientov je opolnomočenih in osveščenih. Dejstvo je, da tablet nihče ne jemlje rad, je pa po drugi strani res, da si ljudje še manj želijo možganske kapi, srčnega infarkta ali kakšnega drugega zapleta. Zanimiva je tudi danska raziskava, pri kateri so analizirali, kaj se zgodi, ko v javnost pride informacija, ki je negativno nastrojena proti statinom. Pokazalo se je, da v takšnem primeru kar sedem odstotkov pacientov opusti zdravljenje, pri teh pa tveganje za infarkt naraste kar za 30 odstotkov. To je za nas zelo alarmantno. Uravnotežene informacije lahko prav omenjenim sedmim odstotkom pacientov povrnejo zaupanje. Vedeti moramo, da je opuščanje zdravljenja povezano s štirikratnim povečanjem tveganja za možgansko kap ter dva- do trikratnim tveganjem za srčni infarkt.« prof. dr. Borut Jug, dr. med.

Podatki kažejo, da veliko ljudi v času epidemije covid-19 odlaša z obiskom pri zdravniku, nekateri pa se celo že na rezervirane termine preiskav zavestno ne odzovejo, ker se bojijo okužbe. Je to pametno?

»Ne, ne, nikakor ne. Seveda je treba vedno presoditi, kakšno ravnanje prinese večjo korist, kakšno pa večjo nevarnost. Globoko sem prepričan, da grožnja covid-19 ni tako strahotno velika, da bi se moral človek vsemu odpovedati, še zlasti ne zdravniškim pregledom. Odsotnost strokovne obravnave je še zlasti problematična pri tistih, ki že imajo razvito srčno-žilno bolezen in bi morali hoditi na redne kontrole, kjer bi preverili, ali so ustrezno zdravljeni, ali je morda treba v terapiji kaj spremeniti, kaj dodati, morda odvzeti in tako bistveno bolje obvladati bolezen. Če bolnik začne takšne kontrole opuščati, ni dobro. Že tako opažamo, da se ljudje pri zdravljenju holesterola, pa tudi visokega krvnega tlaka, držijo vseh navodil in pravil le, dokler se še živo spomnijo srčnega napada, ki so ga doživeli. Bolj kot se odmika neljubi dogodek, slabše je sodelovanje bolnika. Podatki kažejo, da se po pol leta število tistih, ki jemljejo vsa predpisana zdravila, zmanjša kar za približno polovico. To nas skrbi, kajti jasno je, da zna medicina dejavnike tveganja, kot sta LDL holesterol in visok krvni tlak, dobro obvladati, ne zna pa jih pozdraviti. Zato govorimo o vseživljenjskem zdravljenju,« poudarja prim. Matija Cevc, dr. med.

Kako nizek je lahko holesterol?

»Včasih smo kot najnižjo vrednost navajali tisto, ki jo imajo novorojenčki. Pri LDL-holesterolu je to 1 mmol/l, saj je stroka verjela, da ne bo škodila nikomur, če ne škodi najmanjšim in najranljivejšim. Danes vemo, da za LDL-holesterol ni vrednosti, pod katero bi se začelo tveganje za zdravje zopet večati. Holesterol je biološka molekula, ki jo naše telo potrebuje za normalno delovanje celičnih membran, LDL-holesterol pa je neke vrste ‘presnovna smet’. Posamezniki z genskimi mutacijami, ki so brez LDL-holesterola, povsem normalno živijo, brez kakršnih koli zdravstvenih zapletov, predvsem pa nimajo srčno-žilnih bolezni. Ko govorimo o LDL-holesterolu, torej ni spodnje meje.« prof. dr. Borut Jug, dr. med.

Kako hrana vpliva na razvoj hiperholesterolemije?

»Holesterol je biološka molekula v našem telesu, ki jo deloma sintetiziramo, deloma pa jo pridobimo iz hrane. Slednjo obliko procesiramo z dejavniki, ki so genetsko pogojeni. Nekateri ljudje imajo genetsko nagnjenost k nizkim, oziroma zaščitnim vrednostim holesterola, vsem drugim pa priporočamo, naj se izogibajo velikim vnosom nasičenih maščob in vzdržujejo zdravo telesno težo. To lahko storimo tako, da uživamo kalorično uravnoteženo prehrano, se izogibamo enostavnim ogljikovim hidratom ter procesirani, tovarniško pripravljeni hrani, ki ima veliko enostavnih sladkorjev, pa tudi soli. V Sloveniji zdaj sicer velja omejitev transmaščob v živilih, a je vseeno dobro, če smo pri izbiri previdni. Tudi vprašanje alkohola se mi zdi zelo pomembno, saj so ga nekoč povezovali celo s pozitivnimi učinki na srce in žilje, danes pa stroka tega ne sprejema. Z alkoholom je povezanih preveč tveganj za zdravje, povezan je tudi z visokim krvnim tlakom in z visokimi vrednostmi trigliceridov, zato ga nobeno strokovno telo ne priporoča. Na splošno – tako za decembrski čas kot tudi za vse druge dni v letu svetujemo zmernost in zdravo pamet.« prof. dr. Borut Jug, dr. med.

Ali je holesterol prijatelj ali sovražnik?

Holesterol je za življenje nujno potreben, saj je pomemben gradnik telesnih celic. Poznamo »dobri« holesterol HDL (lipoproteini z veliko gostoto) in »slabi« holesterol LDL (lipoproteini z majhno gostoto). Skrbi povzroča holesterol LDL. Če ga je v telesu preveč, se začne nalagati v žilnih stenah in sproži aterosklerozo.

Zakaj je za preprečevanje bolezni srca in žilja še posebno pomembno zniževanje holesterola?

Ateroskleroza (oblaganje arterij z maščobnimi blazinicami) je bolezen, ki se začne že v otroštvu, hitrost napredovanja pa je odvisna od dejavnikov tveganja. Žilna svetlina, po kateri teče kri, se zaradi oblog vedno bolj oži. Če na zožitvi nastane krvni strdek, pride do popolne zapore pretoka krvi in do srčno-žilnega dogodka. Če gre za zaporo koronarne arterije, ki prehranjuje srčno mišico, govorimo o srčnem infarktu, če gre za zaporo ene od arterij, ki hranijo del možganov, govorimo o možganski kapi, če pride do zapore arterije, ki prehranjuje stopalo, odmrejo prsti na nogi in govorimo o gangreni.

V veliko raziskavah se je pokazalo, da intenzivno zniževanje holesterola, zlasti holesterola LDL, upočasni napredovanje ateroskleroze, hkrati pa tudi zmanjša znotrajžilne obloge. Tega ne moremo doseči samo z zdravo prehrano, ampak je treba hkrati jemati tudi zdravila za uravnavanje krvnih maščob. Teh je več vrst, razlikujejo pa se po tem, koliko znižajo holesterol LDL in trigliceride ter koliko zvišajo holesterol HDL. Najpomembnejša razlika med njimi pa je v t. i. pleiotropnih učinkih – v preprečevanju zlepljanja krvnih ploščic in s tem nastajanja strdkov v krvnih žilah ter v protivnetnih učinkih. Ti učinki so posebno pomembni, saj delujejo prav na tiste mehanizme, ki sodelujejo pri nastanku srčnega infarkta in ateroskleroze. Najbolj izražene pleiotropne učinke imajo statini, ki posegajo neposredno v presnovno pot holesterola.

Zelo ogroženim bolnikom predpisujemo velike odmerke statine zaradi pleiotropnih učinkov, pa tudi zato, da bi dosegli čim nižji holesterol LDL, kar dokazano zmanjšuje tveganje za ponovni srčni infarkt.

Kako lahko znižam holesterol v krvi?

  • Jejte hrano z malo nasičenimi maščobami in holesterola.
  • Jejte živila z veliko škroba in vlakninami (sadje, zelenjava, kruh, žita, grah, fižol).
  • Skrbite za redno telesno vadbo in normalno telesno težo.
  • Na voljo so učinkovita in varna zdravila za znižanje holesterola v krvi.

Ali ob zdravi prehrani še potrebujem zdravila za zniževanje holesterola?

Zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano, je pri zvišanem holesterolu ključnega pomena. Vendar je treba vedeti, da se le manjši del holesterola v telo vnese s hrano, večino pa proizvedejo jetra. To je glavni razlog, da imate lahko kljub zdravi prehrani zvišan holesterol, zato je zdravljenje z zdravili še vedno potrebno.

Ali zdravljenje s statini res ne prinaša nobene koristi?

»Klinični dokazi o uspešnosti zdravljenja so še posebej prepričljivi pri zdravljenju zvišanega holesterola s statini,« poudarja priznani irski profesor Ian Graham.

Ali statini res povzročajo hude neželene učinke?

Danes se s statini zdravijo milijoni ljudi. Pokazalo se je, da spadajo med varnejša zdravila, saj se neželeni učinki pojavijo zelo redko. Pri bolnikih s prebolelim srčnim infarktom zdravljenje za 40 do 50 % zmanjša pogostost ponovnih srčno-žilnih zapletov, zaradi neželenih učinkov pa se pritožuje le okoli 0,1 % bolnikov, ki jemljejo ta zdravila.

To potrjuje italijanski profesor Alberico Catapano: »Koristi, ki jih prinaša zdravljenje s statini, so občutno večje od tveganja za pojav neželenega učinka.«

Zelo pomembno je zaupanje bolnikov v zdravljenje. Prav je, da se o zdravilu pozanimate, še pomembneje pa, da imate na voljo objektivne in resnične podatke. Svetovna medicinska stroka je enotna – statini so najučinkovitejše orožje v boju s srčno-žilnimi boleznimi.