Ni zdravila, ki ne bi imelo tudi neželenih učinkov. Veliko vprašanje pa je, ali je težave, zaradi katerih ste statin (zdravilo za zniževanje visokega holesterola) opustili, v resnici povzročilo to zdravilo.

Povzeto po članku prim. Matije Cevca, dr. med., v reviji Za srce.

Ni zdravila, ki ne bi imelo tudi neželenih učinkov. Veliko vprašanje pa je, ali je težave, zaradi katerih ste statin opustili, v resnici povzročilo to zdravilo.

Statini namreč začnejo učinkovati po »uvajalnem obdobju«, ki navadno traja 3 do 4 tedne. Da bi se neželeni učinki pojavili že po nekaj zaužitih tabletah, je zelo vprašljivo. Kot najpogostejši neželeni učinek statinov res navajajo mišične bolečine, utrujenost ali šibkost mišic, pogosto pa bolniki tožijo tudi o glavobolu, bolečinah v trebuhu, zaprtju, občutku slabosti in siljenju na bruhanje, omotici, a se dokaj pogosto izkaže, da teh težav ni povzročilo to zdravilo. Da bi tako povezavo potrdili, bi morali za nekaj časa zdravilo opustiti (npr. za 14 dni). Če bi v tem času težave izginile, ponovile pa bi se, ko bi vnovič jemali isto zdravilo, bi to dokazovalo povezanost med zdravilom in neželenim učinkom. Seveda tak postopek dokaj redko uporabljamo, ker je za številne prezahteven. V navodilu, ki spremlja statine, je zapisano, da naj bi imela enega od teh neželenih učinkov kar ena oseba od desetih, a je tudi to vprašljivo, saj skoraj pri nobenem bolniku soodvisnosti niso preverili s postopkom, ki sem ga opisal.

V splošni populaciji naj bi bila pojavnost katerega od neželenih učinkov statinov od 10- pa vse do 29-odstotna. Njihova pojavnost v dvojno slepih in s placebom nadzorovanih raziskavah pa je bila bistveno manjša, okoli 1- do 5-odstotna. Med osebami, ki so jemale zdravilo, in tistimi, ki so namesto zdravila dobivali placebo, skoraj ni bilo razlike. Seveda je tudi res, da so v take raziskave vključeni izbrani bolniki, ki so skrbneje spremljani in spodbujani, medtem ko so med zdravljenimi v splošni populaciji tudi osebe, ki imajo sočasne bolezni in jemljejo še druga zdravila, starostniki, ženske, krhki ipd., zato je več možnosti za neželene pojave.

Pred 5 leti je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je učinek nocebo (bolnik toži o neželenem učinku, čeprav ni prejel zdravila, medtem ko je pri placebu prepričan o pozitivnem učinku) pri zdravljenju s statini izredno pogost, v resnici pa je v splošni populaciji okoli 3 % neželenih učinkov. To kaže, da so statini med najvarnejšimi zdravili.

Vemo tudi, da veliki odmerki zelo učinkovitih statinov pogosteje sprožijo težave. Tako težave včasih izginejo, če se odmerek zmanjša. Pokazalo se je tudi, da skoraj 90 % bolnikov nima več težav, ko jim statin zamenjajo z drugim. Neredko lahko težave (predvsem prebavne) povzročijo pomožne snovi, ki so zdravilu dodane, da lahko na primer oblikujejo tableto. Tableta lahko vsebuje več takih snovi. Pogosta je laktoza, za katero so številni preobčutljivi. Neželenemu učinku se torej lahko izognemo tudi tako, da izberemo zdravilo z isto učinkovino, vendar od drugega proizvajalca, ki ima drugačno »recepturo« za izdelavo tablete.

Menim, da je treba zdravljenje zvišanih maščob vsekakor nadaljevati in se v sodelovanju z osebnim zdravnikom potruditi, da se najde primerno zdravilo.

prim. Matija Cevc, dr. med.