Zdravila, ustrezna prehrana, telesna dejavnost, sprostitvene tehnike.

Poleg tega se bolnikom postavlja še vrsta drugih vprašanj, zato potrebujejo sogovornika, ki mu zaupajo in s katerim lahko poiščejo ustrezne odgovore. Predvsem je pomembno, da zaupajo strokovnjakom. Nosilec zdravljenja je zdravnik, ki deluje v timu, v katerem sta zelo pomembna člana tudi medicinska sestra in farmacevt v lekarni, ki zdravilo izda.

Pri neustreznih vrednostih krvnih maščob (zvišanega holesterola, zlasti LDL, znižanega HDL in/ali zvišanih trigliceridov) je namen zdravljenja preprečevanje napredovanja in zapletov ateroskleroze ter njihovega ponovnega pojavljanja.

Kako znižati holesterol?

Zdravila

Danes so na razpolago zelo učinkovita in varna zdravila za zniževanje holesterola in maščob v krvi. Delijo se v pet večjih skupin – na statine, fibrate, zaviralce absorpcije holesterola, ionske izmenjevalce in zaviralce PCSK9.

Statini

Najučinkovitejši so statini, ki so tudi najbolj razširjena zdravila za zniževanje holesterola. Z njimi lahko holesterol LDL znižamo do 60 %, hkrati pa precej (v povprečju za okoli ⅓ ali več) zmanjšamo tudi pogostost klinično pomembnih srčno-žilnih dogodkov in skupno umrljivost. Statini so varna in najbolj proučena zdravila za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, saj jih milijoni bolnikov jemljejo že več kot tri desetletja. Poleg tega je bilo narejenih veliko obsežnih raziskav, v katerih so proučevali varnost in učinkovitost teh zdravil. Rezultati so potrdili, da zmanjšujejo skupno umrljivost ter umrljivost in obolevnost zaradi srčno-žilnih zapletov. Dokazano je tudi, da upočasnijo napredovanje ateroskleroze in celo spodbudijo njeno nazadovanje.

Fibrati

Fibrati se priporočajo zlasti pri zvišanih trigliceridih, saj jih znižujejo uspešneje od statinov (do 60 %), hkrati pa zvišujejo holesterol HDL. Tudi zdravila iz te skupine uporabljamo že zelo dolgo (več kot 30 let) in so dokaj varna. Kljub dolgoletnim izkušnjam pa je bilo v raziskave vključenih manj bolnikov in opravljenih je bilo manj raziskav kot s statini. Zdravila iz te skupine žal pogosteje povzročajo neželene učinke kot statini.

Zaviralci absorpcije holesterola

Zaviralci absorpcije holesterola iz črevesja se uporabljajo zlasti v kombinaciji s statini, saj omogočajo, da je zdravljenje z manjšimi odmerki statinov zelo učinkovito. Ko statinu dodamo zaviralec absorpcije, se holesterola zniža za dodatnih 20 %. Kot samostojno zdravilo se zaviralci absorpcije uporabljajo le, če bolniki s hiperholesterolemijo ne prenašajo zdravljenja s statini.

Ionski izmenjevalci

Ionske izmenjevalce, ki se za zdravljenje hiperholesterolemije uporabljajo najdlje, danes redkeje predpišemo, saj so neželeni učinki pri njih pogostejši (tudi do 30 %), zlasti so pogoste prebavne težave. Ker ta zdravila ne prehajajo v kri (delujejo le v prebavilih), jih dajemo takrat, kadar zdravil iz prvih dveh skupin ne smemo dati (za zdravljenje otrok, nosečnic), ali pa sočasno s statini pri hudih oblikah hiperholesterolemije, ko samo s statini ne dosežemo zadostnega znižanja holesterola.

Zaviralci PCSK9

Zaviralci PCSK9 se vežejo na encim PCSK9 in preprečijo, da bi se v obtoku vezal na receptor za holesterol LDL na površini jetrnih celic. Tako preprečijo razgradnjo receptorjev, ki jo povečuje ta encim. Zvišana raven jetrnih receptorjev za LDL povzroči znižanje holesterola LDL v serumu. Pri bolnikih, ki so zdravljeni s statini, dodajanje zaviralcev PCSK9 holesterol LDL zniža za do 70 %. Na voljo so v obliki podkožnih injekcij. Predpisujejo se predvsem bolnikom z družinsko hiperholesterolemijo in zelo ogroženim bolnikom, ki ne prenašajo statinov.

Ustrezna prehrana

Zdrava hrana mora vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin (ki so v maslu, slanini, masti ipd.) in soli ter čim več zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin. Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem varuje žile.

Jesti bi morali vsaj štirikrat na dan. Eden od pomembnejših obrokov je zajtrk, zato ga ne smete izpustiti. Zadnji obrok hrane pojejte najmanj dve uri pred spanjem in se izogibajte prigrizkov.

Maščobe niso prepovedane, vendar so izredno kalorične, zato jih lahko uživate le v omejenih količinah, zlasti če želite zmanjšati telesno težo.

V zmernih količinah smete uživati večkrat nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo holesterol v krvi. Te maščobne kisline so v rastlinskih oljih (sončničnem, koruznem, ogrščičnem) in v prehranskih izdelkih iz teh semen. Zelo koristne so tudi ribe (sardela, tun ipd.), saj vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3, ki zaščitno delujejo na srce. Ribe bi morali jesti najmanj enkrat na teden.

Koristne so enkrat nenasičene maščobne kisline, ki so v oljčnem olju in avokadu. Številni strokovnjaki jih priporočajo v zmernih količinah, saj znižujejo holesterol.

Škodljive so nasičene maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri in polnomastno mleko, ter transnenasičene maščobne kisline, ki so v margarini, saj zvišujejo holesterol in s tem povečujejo koronarno ogroženost. Teh prehranskih izdelkov se raje izogibajte.

Priporočljiva so živila, ki vsebujejo več vlaknin (žita, zelenjava, sadje, stročnice, razni oreščki). Z njimi skupni holesterol in holesterol LDL znižate učinkoviteje kot z omejitvijo vnosa nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Poleg tega dajejo občutek sitosti in pomagajo uravnavati telesno težo. Topne vlaknine (npr. stroki trpotca, guar gumi, ovseni otrobi) učinkovito znižujejo holesterol v krvi.

Zeleni čaj znižuje holesterol LDL in zvišuje holesterol HDL. Domnevajo, da vsebuje katehin, ki zavira absorpcijo holesterola v črevesju in pospešuje njegovo izločanje iz telesa. Vsebuje tudi antioksidantne snovi, ki naj bi preprečevale nastanek rakavih obolenj.

Številne raziskave so pokazale, da holesterol lahko zniža tudi vsakodnevno uživanje soje (20–40 g) namesto živalskih beljakovin.

V ljudski medicini in homeopatiji so za preprečevanje srčnega infarkta, bolečine za prsnico, motenj srčnega ritma in srčnega popuščanja zelo priljubljeni cvetovi in plodovi belega gloga. Raziskave so pokazale, da tinktura iz plodov belega gloga učinkovito znižuje holesterol. S poskusi so dokazali, da pri živalih zavira tvorbo holesterola v jetrih, pri ljudeh pa to še ni potrjeno.

Telesna dejavnost

Redna telesna dejavnost je zelo pomembna za vzdrževanje telesne teže, zniževanje holesterola LDL in zviševanje holesterola HDL. Poskušajte biti telesno dejavni vsaj 30 minut na dan pet dni v tednu. Koristna je že zmerna telesna dejavnost – namesto da se v prvo nadstropje peljete z dvigalom, pojdite peš. Najkoristnejši za vzdrževanje telesne zmogljivosti so hoja, plavanje in kolesarjenje. Torej se v službo namesto z avtom raje odpeljite s kolesom.

Če doslej niste bili telesno dejavni, začnite z nezahtevno obliko vadbe in jo postopoma stopnjujte. Tudi počasen 10-minutni sprehod po parku je boljši kot sedenje pred televizorjem.

Pred vsako športno dejavnostjo se ustrezno ogrejte in razgibajte, šele nato začnite z intenzivnejšim treningom. Intenzivna telesna dejavnost brez predhodnega ogrevanja je lahko škodljiva! Intenziteta vadbe naj bo taka, da se med gibanjem lahko pogovarjate. Vzemite si tudi čas za ohlajanje. Če začutite bolečine, vadbo takoj prekinite in se posvetujte z zdravnikom. Bolečina je opozorilo, ki ga ne smete prezreti!

Če že dalj časa niste bili telesno dejavni, če ste starejši od 40 let, če ste bolni ali imate težave z gibalnim aparatom, se pred začetkom redne telesne vadbe posvetujte z zdravnikom.

Sprostitvene tehnike

Čustveni in socialni stres pospešujeta aterosklerozo in nastanek srčno-žilnih bolezni, zato so koristne sprostitvene tehnike. Po 3 do 11 mesecih transcendentalne meditacije so pri preiskovancih izmerili nižji holesterol in krvni tlak, poleg tega so shujšali in opustili kajenje. Pozitivni učinki so se pokazali tudi pri drugih sprostitvenih tehnikah, na primer pri postopnem sproščanju mišic, jogi, avtogenem treningu in uravnavanju stresa.

Če še vedno niste prepričani, kako znižati (zvišan) holesterol, je pomembno, da zaupate strokovnjakom. Obrnite se na izbranega zdravnika, skupaj bosta našla za vas primerno obliko zdravljenja.