Holesterol je voskasta maščobna snov, ki jo najdemo v vseh telesnih celicah. Ob omembi holesterola običajno pomislimo na aterosklerozo, zožene arterije, srčni infarkt in druga srčno-žilna obolenja. V resnici pa holesterol ni le škodljiv, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa.
Kaj je holesterol?
Holesterol je ena od maščob v krvi, ki se težko prenaša s krvjo.1,2 Je sestavni del celične membrane, sodeluje v presnovnih procesih, služi za sintezo skorje nadledvične žleze in spolnih hormonov ter sodeluje pri presnovi vitaminov, topnih v maščobi in skrbi za sintezo vitamina D. Navsezadnje pa je tudi predhodnik žolčnih kislin, ki služijo pri prebavi in absorpciji maščob.
Naše telo ves holesterol, ki ga potrebuje za tvorbo hormonov, vitamina D in snovi, ki nam pomagajo prebavljati živila, naredi samo. Če ga imamo v krvi preveč, lahko povzroči nastanek oblog na žilnih stenah in s tem pospeši nevaren proces – nastanek ateroskleroze. Telo dobi holesterol na dva načina: večji del ga nastane v jetrih, vnašamo pa ga tudi s hrano, predvsem s hrano živalskega izvora.
Holesterol si lahko predstavljamo kot olje v vodi – oljne kapljice ostanejo na vrhu in se ne zmešajo s tekočino. Da bi se maščoba lahko prenašala s krvjo, se mora združiti z drugimi snovmi, kot so beljakovine, ki služijo kot »prevoznik« za maščobo.2 To kombinacijo maščobe (= lipida) in beljakovine (= proteina) imenujemo lipoprotein.2 Ta kombinacija ustvari različne oblike holesterola.3
Holesterol LDL
LDL (lipoprotein nizke gostote) je najpomembnejša oblika holesterola, ki se prenaša iz jeter v druge dele telesa.3 Če je njegova vrednost v krvnem obtoku stalno visoka, je to škodljivo za zdravje in povzroča nastanek oblog (plakov) na stenah krvnih žil.
Posledica oblog je zoženje krvnih žil, t. i. ateroskleroza, ki zmanjša pretok krvi skozi žile. LDL zato imenujemo tudi »slabi holesterol«.3
Holesterol HDL
Glavna naloga HDL (lipoproteinov visoke gostote) je prenašanje presežnega holesterola iz celic in tkiv v jetra, kjer se holesterol lahko pretvori in sprosti v druge snovi. HDL zato imenujemo tudi »dobri holesterol«.
Poznamo torej dve vrsti holesterola: lahko je »dober« ali »slab«, zato moramo med njima poznati razlike. Seznanite se predvsem s svojimi vrednostmi h-LDL (slabega holesterola). Če je ta v krvi prisoten v čezmernih količinah, lahko poveča tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.
Skrb vzbuja podatek, da imata zvišan holesterol kar dve tretjini odraslih Slovencev. Ker zvišan holesterol sprva ne boli, se marsikdo niti ne zaveda, da ga ima.
Glavni razlogi za zvišanje ravni holesterola v krvi:
- družinska anamneza,
- nepravilna prehrana,
- prekomerna telesna teža in debelost.
Kako lahko znižamo raven holesterola v krvi?
Se sprašujete, kako znižati visok holesterol? Na srečo lahko veliko naredimo že z zdravim načinom življenja – pravilna in ustrezna prehrana je osnovni princip zdravljenja holesterola. Če se njegova raven z ustrezno prehrano ne zniža ali pa se vrednosti celo povečajo, je potrebno drugačno zdravljenje z ustreznimi zdravili, ki jih predpiše zdravnik. Ob tem je pomembno vedeti, da so zdravila lahko učinkovita le, če jih jemljemo redno.
Viri
1. Cholesterol. BetterHealth Channel website. Dostopno na: https://www.betterhealth.vic.gov.au/health/ conditionsandtreatments/cholesterol.
2. Your guide to lowering your cholesterol with TLC. National Institutes of Health. Dostopno na: https://www.nhlbi.nih.gov/files/docs/public/heart/chol_tlc.pdf
3. The nutrition source: Cholesterol. Harvard T.H. Chan School of Public Health. Dostopno na: https://www.hsph.harvard.edu/nutritionsource/what-should-you-eat/fatsand- cholesterol/cholesterol/.
4. Badimon L, Chiva-Blanch G. Lipid Metabolism in Dyslipidemia and Familial Hypercholesterolemia. Mol. Nutr. Fats. 2019, 307–322. Elsevier Inc.: Amsterdam, Nizozemska, 2018.
