Sodobni način življenja se med drugim kaže tudi z izzivi pri našem zdravju, med katerimi izstopa ena najpogostejših bolezni sodobnega časa – visok holesterol. Holesterol, čeprav nujen za normalno delovanje telesa, postaja vse večji zdravstveni izziv, ki se izraža v številnih srčno-žilnih težavah. Naša prehrana, življenjski slog in genetska predispozicija so le nekateri dejavniki, ki vplivajo na raven holesterola v našem telesu. Kaj svetuje Marko Novaković, dr. med.?

Holesterol je snov, ki je vključena v številne fiziološke procese v telesu. Sestavlja ga več različnih frakcij, od katerih sta najbolj znana holesterol HDL (t. i. dobri holesterol) in holesterol LDL (t. i. slabi holesterol).

Lahko bi rekli, da je holesterol LDL nekakšna smet v presnovi, saj nima pomembne fiziološke vloge. Ker se prilepi na žilno steno in tako zoži žilo, pa dela ogromno škodo. Majhne in ozke žile, kot so recimo srčne žile, ne potrebujejo veliko, da se nevarno zožijo in celo zamašijo. Podobno je v možganskih žilah in žilah nog. Zaradi zamašene žile pride do hudih posledic – srčnega infarkta, možganske kapi ali izgube noge.Na pojav srčno-žilnih bolezni vplivajo številni znani (in verjetno tudi neznani) dejavniki tveganja. Starost, spol in družinska obremenjenost so dejavniki, na katere ne moremo vplivati, lahko pa na številne druge. Telesna teža, krvni tlak, telesna (ne)dejavnost, kajenje, holesterol in urejanje sladkorne bolezni spadajo med tiste, ki so v veliki meri odvisni od nas samih, z majhno pomočjo zdravstvenega osebja in zdravil.

Zato je pomembno, da še posebej v teh stresnih časih, ki še dodatno prispevajo k nastajanju holesterola v človeškem telesu, naredimo vse, kar lahko, da holesterol uravnovesimo – znižamo slabi holesterol LDL in zvišamo dobri holesterol HDL. Deloma (do 10 %) lahko nanj vplivamo z zdravo prehrano, na primer s pestjo oreščkov na dan, s hrano z manj vidnimi maščobami, z mlečnimi izdelki z malo maščobami ter z veliko sveže zelenjave in zmerno količino svežega sadja. Sadje in zelenjava upočasnita absorpcijo hrane iz črevesja, oreščki pa zvišajo holesterol HDL. Pomembno je, da smo telesno dejavni, saj tako zmanjšujemo stres, posredno pa tudi holesterol. Po drugi strani pa s telesno dejavnostjo postopoma zvišujemo dobri holesterol. Če sprememba življenjskega sloga ni dovolj in je holesterol še vedno nad ciljnimi vrednostmi, potrebujemo zdravila.

Ciljne vrednosti za holesterol LDL so odvisne od zdravstvenega stanja posameznika in pridruženih bolezni, zato sta različna tudi vrsta in odmerek zdravil. Posamezniki, pri katerih smo dokazali naplastitve v žilnih stenah, in tisti, ki so že doživeli dogodek zaradi pomembnega zoženja ali zamašitve žile, potrebujejo velike odmerke močnih zdravil.

Pri bolnikih, ki so že doživeli srčno-žilni dogodek, na primer srčni infarkt, si za cilj postavimo pomembno znižanje holesterola v krvi, da preprečimo nadaljnje naplastitve žilnih sten in uredimo ostale dejavnike tveganja.

Avtor: dr. Marko Novaković, dr. med.